﻿
<?xml version="1.0"?>
<?xml-stylesheet type="text/css" href="http://eele.tsckr.si/wiki/skins/common/feed.css?207"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="sl">
		<id>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Dielektri%C4%8Dne_izgube</id>
		<title>Dielektrične izgube - Zgodovina strani</title>
		<link rel="self" type="application/atom+xml" href="http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Dielektri%C4%8Dne_izgube"/>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;action=history"/>
		<updated>2026-04-18T01:47:31Z</updated>
		<subtitle>Zgodovina navedene strani e-ELEKTROTEHNIKA plus</subtitle>
		<generator>MediaWiki 1.15.1</generator>

	<entry>
		<id>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;diff=1800&amp;oldid=prev</id>
		<title>Andrej ob 22:34, 7. junij 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;diff=1800&amp;oldid=prev"/>
				<updated>2010-06-07T22:34:34Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;

		&lt;table style=&quot;background-color: white; color:black;&quot;&gt;
		&lt;col class='diff-marker' /&gt;
		&lt;col class='diff-content' /&gt;
		&lt;col class='diff-marker' /&gt;
		&lt;col class='diff-content' /&gt;
		&lt;tr valign='top'&gt;
		&lt;td colspan='2' style=&quot;background-color: white; color:black;&quot;&gt;← Starejša redakcija&lt;/td&gt;
		&lt;td colspan='2' style=&quot;background-color: white; color:black;&quot;&gt;Redakcija: 22:34, 7. junij 2010&lt;/td&gt;
		&lt;/tr&gt;
		&lt;tr&gt;&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Vrstica 1:&lt;/td&gt;
&lt;td colspan=&quot;2&quot; class=&quot;diff-lineno&quot;&gt;Vrstica 1:&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class='diff-marker'&gt;-&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background: #ffa; color:black; font-size: smaller;&quot;&gt;&lt;div&gt;Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo&lt;del class=&quot;diffchange diffchange-inline&quot;&gt;; za &lt;/del&gt;poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot &amp;lt;latex&amp;gt;\delta&amp;lt;/latex&amp;gt; oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih ''dielektričnih izgub''. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov)&lt;del class=&quot;diffchange diffchange-inline&quot;&gt;; &lt;/del&gt;ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se &lt;del class=&quot;diffchange diffchange-inline&quot;&gt;s &lt;/del&gt;uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class='diff-marker'&gt;+&lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background: #cfc; color:black; font-size: smaller;&quot;&gt;&lt;div&gt;Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo&lt;ins class=&quot;diffchange diffchange-inline&quot;&gt;. Za &lt;/ins&gt;poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot &amp;lt;latex&amp;gt;\delta&amp;lt;/latex&amp;gt; oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih ''dielektričnih izgub''. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov)&lt;ins class=&quot;diffchange diffchange-inline&quot;&gt;, &lt;/ins&gt;ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class='diff-marker'&gt; &lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background: #eee; color:black; font-size: smaller;&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class='diff-marker'&gt; &lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background: #eee; color:black; font-size: smaller;&quot;&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td class='diff-marker'&gt; &lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background: #eee; color:black; font-size: smaller;&quot;&gt;&lt;div&gt;{{Hierarchy footer}}&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;td class='diff-marker'&gt; &lt;/td&gt;&lt;td style=&quot;background: #eee; color:black; font-size: smaller;&quot;&gt;&lt;div&gt;{{Hierarchy footer}}&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;!-- diff generator: internal 2026-04-18 01:47:31 --&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>Andrej</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;diff=1609&amp;oldid=prev</id>
		<title>Admin:&amp;#32;1 revision</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;diff=1609&amp;oldid=prev"/>
				<updated>2010-05-14T16:09:32Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;1 revision&lt;/p&gt;

		&lt;table style=&quot;background-color: white; color:black;&quot;&gt;
		&lt;col class='diff-marker' /&gt;
		&lt;col class='diff-content' /&gt;
		&lt;col class='diff-marker' /&gt;
		&lt;col class='diff-content' /&gt;
		&lt;tr valign='top'&gt;
		&lt;td colspan='2' style=&quot;background-color: white; color:black;&quot;&gt;← Starejša redakcija&lt;/td&gt;
		&lt;td colspan='2' style=&quot;background-color: white; color:black;&quot;&gt;Redakcija: 16:09, 14. maj 2010&lt;/td&gt;
		&lt;/tr&gt;
		&lt;!-- diff generator: internal 2026-04-18 01:47:31 --&gt;
&lt;/table&gt;</summary>
		<author><name>Admin</name></author>	</entry>

	<entry>
		<id>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;diff=1608&amp;oldid=prev</id>
		<title>Admin ob 06:29, 15. april 2010</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Dielektri%C4%8Dne_izgube&amp;diff=1608&amp;oldid=prev"/>
				<updated>2010-04-15T06:29:36Z</updated>
		
		<summary type="html">&lt;p&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;Nova stran&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo; za poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot &amp;lt;latex&amp;gt;\delta&amp;lt;/latex&amp;gt; oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih ''dielektričnih izgub''. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov); ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se s uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{{Hierarchy footer}}&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>Admin</name></author>	</entry>

	</feed>