Fazni premik in fazni kot - Zgodovina strani

Admin: - prestavitev Fazni premik (α) in fazni kot (φ) na Fazni premik in fazni kot

2010-09-06T17:39:43Z

- prestavitev Fazni premik (α) in fazni kot (φ) na Fazni premik in fazni kot

← Starejša redakcija

Redakcija: 17:39, 6. september 2010

Admin ob 14:54, 19. avgust 2010

2010-08-19T14:54:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:54, 19. avgust 2010
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	[[Image:eele_slika_1_26.svg\|thumb\|right\|Slika 1.26: Fazni premik]]		[[Image:eele_slika_1_26.svg\|thumb\|right\|Slika 1.26: Fazni premik]]
	[[Image:eele_slika_1_27.svg\|thumb\|right\|Slika 1.27: Kazalčni diagram napetosti]]		[[Image:eele_slika_1_27.svg\|thumb\|right\|Slika 1.27: Kazalčni diagram napetosti]]
-
	<poskus>		<poskus>
	'''Poskus 1.3:'''		'''Poskus 1.3:'''
Vrstica 16:		Vrstica 15:

	Podobne primere imamo v električnih krogih električnih naprav in strojev, ki imajo poleg ohmske upornosti tudi kapacitivno in induktivno lastnost. Taki '''premiki''' časovnih potekov izmeničnih količin '''enakih frekvenc''' so pogosto osnova '''delovanja''' električne naprave ali stroja in so '''ustvarjeni''' namenoma. Pogosto pa so posledica '''neželene''' kapacitivne in induktivne lastnosti izmeničnih krogov in so za delovanje električnih strojev in naprav '''škodljivi'''.		Podobne primere imamo v električnih krogih električnih naprav in strojev, ki imajo poleg ohmske upornosti tudi kapacitivno in induktivno lastnost. Taki '''premiki''' časovnih potekov izmeničnih količin '''enakih frekvenc''' so pogosto osnova '''delovanja''' električne naprave ali stroja in so '''ustvarjeni''' namenoma. Pogosto pa so posledica '''neželene''' kapacitivne in induktivne lastnosti izmeničnih krogov in so za delovanje električnih strojev in naprav '''škodljivi'''.
		+

	<pomembno>		<pomembno>

Admin ob 14:53, 19. avgust 2010

2010-08-19T14:53:33Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:53, 19. avgust 2010
Vrstica 70:		Vrstica 70:


-	<latex>\~~varphi~~ \, = \, \alpha_{0 u} \, - \,\alpha_{0 i}\|\|\|(°)</latex>	+	<latex>\phi \, = \, \alpha_{0 u} \, - \,\alpha_{0 i}\|\|\|(°)</latex>

Admin ob 14:53, 19. avgust 2010

2010-08-19T14:53:24Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:53, 19. avgust 2010
Vrstica 70:		Vrstica 70:


-	<latex>\varphi \, = \, \alpha_{0u} \,-\,\alpha_{0i}\|\|\|(°)</latex>	+	<latex>\varphi \, = \, \alpha_{0 u} \, - \,\alpha_{0 i}\|\|\|(°)</latex>

Andrej ob 13:55, 8. maj 2010

2010-05-08T13:55:16Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:55, 8. maj 2010
Vrstica 92:		Vrstica 92:


		+	<references/>


-
-
-
-
-
-
-
-	~~<references/>~~
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 09:41, 7. maj 2010

2010-05-07T09:41:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:41, 7. maj 2010
Vrstica 10:		Vrstica 10:
	Sestavimo vezje, ki ga prikazuje sl. 1.25, in ga priključimo na sinusno napetost funkcijskega generatorja 5 V/1000 Hz. Z dvokanalnim osciloskopom primerjajmo časovna poteka padcev napetosti na uporih ''R''<sub>1</sub> = ''R''<sub>2</sub> = ''R''<sub>3</sub> = 1 kΩ s časovnim potekom napetosti generatorja ''U<sub>g</sub>'' (sl. 1.26).		Sestavimo vezje, ki ga prikazuje sl. 1.25, in ga priključimo na sinusno napetost funkcijskega generatorja 5 V/1000 Hz. Z dvokanalnim osciloskopom primerjajmo časovna poteka padcev napetosti na uporih ''R''<sub>1</sub> = ''R''<sub>2</sub> = ''R''<sub>3</sub> = 1 kΩ s časovnim potekom napetosti generatorja ''U<sub>g</sub>'' (sl. 1.26).

-	*Izmenični napetosti na elementih vezave imajo enako, '''sinusno''' obliko ter enako '''periodo''' in '''frekvenco''' kot izvor napetosti.	+	*Izmenični napetosti na elementih vezave imajo enako '''sinusno''' obliko ter enako '''periodo''' in '''frekvenco''' kot izvor napetosti.
	*Časovni potek napetosti na ''R''<sub>1</sub> je tudi časovno skladen z ''U<sub>g</sub>'', kar pa za vejo s kapacitivnostjo ne velja.		*Časovni potek napetosti na ''R''<sub>1</sub> je tudi časovno skladen z ''U<sub>g</sub>'', kar pa za vejo s kapacitivnostjo ne velja.
	</poskus>		</poskus>
Vrstica 18:		Vrstica 18:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Izmenični količini '''enakih frekvenc''', ki imata v vsakem trenutku '''enako smer''' (sl. 1.26), sta v '''fazi'''<ref>phasis, gr. pojav, stanje, določeno s frekvenco in začetnim položajem</ref>.	+	*Izmenični količini '''enakih frekvenc''', ki imata v vsakem trenutku '''enako smer''' (sl. 1.26), sta v '''fazi'''<ref>phasis, gr. = pojav, stanje, določeno s frekvenco in začetnim položajem</ref>.

-	*Če izmenični količini spremenita smer z določeno '''časovno''' razliko '''Δ t''' (sl. 1.26) pravimo, da je med njima '''fazni premik'''.	+	*Če izmenični količini spremenita smer z določeno '''časovno''' razliko '''Δ t''' (sl. 1.26), pravimo, da je med njima '''fazni premik'''.

	*Če izmenična količina spremeni smer '''prej''' kot druga, pravimo, da '''prehiteva''' drugo količino in obratno (sl. 1.26).		*Če izmenična količina spremeni smer '''prej''' kot druga, pravimo, da '''prehiteva''' drugo količino in obratno (sl. 1.26).
Vrstica 27:		Vrstica 27:


-	Zahtevno risanje '''časovnih''' diagramov je tem bolj zamudno, čim več količin želimo prikazati. Kot vemo (pogl. 1.2, sl. 1.13), za prakso zadostuje, če '''sinusne''' količine '''enakih frekvenc''' predstavimo v '''kazalčnem''' diagramu (sl. 1.27). Zaradi enostavnejšega razumevanja prehoda iz časovnega v kazalčni diagram, je na sl. 1.27 prikazana '''časovna''' odvisnost položaja kazalcev. Položaj kazalcev ustreza trenutku '''''t'' = 0''' v časovnem diagramu na sl. 1.26.	+	Zahtevno risanje '''časovnih''' diagramov je tem bolj zamudno, čim več količin želimo prikazati. Kot vemo (pogl. 1.2, sl. 1.13), za prakso zadostuje, če '''sinusne''' količine '''enakih frekvenc''' predstavimo v '''kazalčnem''' diagramu (sl. 1.27). Zaradi enostavnejšega razumevanja prehoda iz časovnega v kazalčni diagram je na sl. 1.27 prikazana '''časovna''' odvisnost položaja kazalcev. Položaj kazalcev ustreza trenutku '''''t'' = 0''' v časovnem diagramu na sl. 1.26.


-	V praksi fazne premike izmeničnih količin pogosto obravnavamo tudi s '''koti'''. Oglejmo '''splošni primer''' v trenutku ''t'' = 0 »posnetih« kazalcev npr. dveh izmeničnih napetosti s faznim premikom (sl. 1.28). Kazalca smo ujeli med rotacijo kar pomeni, da sta do trenutka posnetka (''t'' = 0), že ustvarila kota ''α''<sub>02</sub> in ''α''<sub>01</sub>. Glede na začetek našega opazovanja (''t'' = 0), jima pravimo '''začetna kota'''. Pri tem ni pomembno kolikšna sta, ampak le njuna '''razlika'''.	+	V praksi fazne premike izmeničnih količin pogosto obravnavamo tudi s '''koti'''. Oglejmo si '''splošni primer''' v trenutku ''t'' = 0 »posnetih« kazalcev npr. dveh izmeničnih napetosti s faznim premikom (sl. 1.28). Kazalca smo ujeli med rotacijo, kar pomeni, da sta do trenutka posnetka (''t'' = 0) že ustvarila kota ''α''<sub>02</sub> in ''α''<sub>01</sub>. Glede na začetek našega opazovanja (''t'' = 0) jima pravimo '''začetna kota'''. Pri tem ni pomembno, kolikšna sta, ampak le njuna '''razlika'''.


	<pomembno>		<pomembno>
	*Trenutni vrednosti izmeničnih količin, katerih kazalca imata '''enaka''' začetna kota, imata v vsakem trenutku '''enako smer''', zato pravimo, da sta v '''fazi'''.		*Trenutni vrednosti izmeničnih količin, katerih kazalca imata '''enaka''' začetna kota, imata v vsakem trenutku '''enako smer''', zato pravimo, da sta v '''fazi'''.
-	*Izmenična količina z '''večjim''' začetnim kotom (sl. 1.27), '''prej spremeni smer''', zato pravimo, da '''prehiteva''' drugo izmenično količino in obratno.	+	*Izmenična količina z '''večjim''' začetnim kotom (sl. 1.27) '''prej spremeni smer''', zato pravimo, da '''prehiteva''' drugo izmenično količino in obratno.
	</pomembno>		</pomembno>

Vrstica 89:		Vrstica 89:


-	Kljub svoji preprostosti, omogočajo kazalčni diagrami pregledno obravnavo tudi '''zahtevnejših''' sestavljenih izmeničnih krogov. Zato bo kazalčni diagram naše osnovno »'''orodje'''« za obdelavo izmeničnih krogov. Če nas moti vrtenje kazalcev, jih lahko brez škode »ustavimo« tako, da se »usedemo« npr. na kazalec toka in se z njimi »zapeljemo« okrog koordinatnega izhodišča. Bistva diagrama s tem nismo prizadeli, izničili pa smo relativno hitrost kazalcev glede na opazovalca in omogočili delo z »'''mirujočimi'''« kazalci. Pri znanih faznih premikih lahko »pozabimo« tudi na začetne kote.	+	Kljub svoji preprostosti omogočajo kazalčni diagrami pregledno obravnavo tudi '''zahtevnejših''' sestavljenih izmeničnih krogov. Zato bo kazalčni diagram naše osnovno »'''orodje'''« za obdelavo izmeničnih krogov. Če nas moti vrtenje kazalcev, jih lahko brez škode »ustavimo« tako, da se »usedemo« npr. na kazalec toka in se z njimi »zapeljemo« okrog koordinatnega izhodišča. Bistva diagrama s tem nismo prizadeli, izničili pa smo relativno hitrost kazalcev glede na opazovalca in omogočili delo z »'''mirujočimi'''« kazalci. Pri znanih faznih premikih lahko »pozabimo« tudi na začetne kote.

Latac ob 18:47, 2. maj 2010

2010-05-02T18:47:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:47, 2. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_1_2.svg\|thumb\|right\|Slika 1.2: Poskus 1.1]]
		+	[[Image:eele_slika_1_13.svg\|thumb\|right\|Slika 1.13: Kazalčni diagram sinusne količine]]
		+	[[Image:eele_slika_1_25.svg\|thumb\|right\|Slika 1.25: Poskus 1.3]]
		+	[[Image:eele_slika_1_26.svg\|thumb\|right\|Slika 1.26: Fazni premik]]
		+	[[Image:eele_slika_1_27.svg\|thumb\|right\|Slika 1.27: Kazalčni diagram napetosti]]
		+
	<poskus>		<poskus>
	'''Poskus 1.3:'''		'''Poskus 1.3:'''

Admin: 1 revision

2010-03-28T22:09:04Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 22:09, 28. marec 2010

Acafuta ob 12:03, 22. februar 2010

2010-02-22T12:03:26Z

Nova stran

<poskus>
'''Poskus 1.3:'''

Sestavimo vezje, ki ga prikazuje sl. 1.25, in ga priključimo na sinusno napetost funkcijskega generatorja 5 V/1000 Hz. Z dvokanalnim osciloskopom primerjajmo časovna poteka padcev napetosti na uporih ''R''1 = ''R''2 = ''R''3 = 1 kΩ s časovnim potekom napetosti generatorja ''Ug'' (sl. 1.26).

*Izmenični napetosti na elementih vezave imajo enako, '''sinusno''' obliko ter enako '''periodo''' in '''frekvenco''' kot izvor napetosti.
*Časovni potek napetosti na ''R''1 je tudi časovno skladen z ''Ug'', kar pa za vejo s kapacitivnostjo ne velja.
</poskus>

Podobne primere imamo v električnih krogih električnih naprav in strojev, ki imajo poleg ohmske upornosti tudi kapacitivno in induktivno lastnost. Taki '''premiki''' časovnih potekov izmeničnih količin '''enakih frekvenc''' so pogosto osnova '''delovanja''' električne naprave ali stroja in so '''ustvarjeni''' namenoma. Pogosto pa so posledica '''neželene''' kapacitivne in induktivne lastnosti izmeničnih krogov in so za delovanje električnih strojev in naprav '''škodljivi'''.

<pomembno>
*Izmenični količini '''enakih frekvenc''', ki imata v vsakem trenutku '''enako smer''' (sl. 1.26), sta v '''fazi'''<ref>phasis, gr. pojav, stanje, določeno s frekvenco in začetnim položajem</ref>.

*Če izmenični količini spremenita smer z določeno '''časovno''' razliko '''Δ t''' (sl. 1.26) pravimo, da je med njima '''fazni premik'''.

*Če izmenična količina spremeni smer '''prej''' kot druga, pravimo, da '''prehiteva''' drugo količino in obratno (sl. 1.26).

</pomembno>

Zahtevno risanje '''časovnih''' diagramov je tem bolj zamudno, čim več količin želimo prikazati. Kot vemo (pogl. 1.2, sl. 1.13), za prakso zadostuje, če '''sinusne''' količine '''enakih frekvenc''' predstavimo v '''kazalčnem''' diagramu (sl. 1.27). Zaradi enostavnejšega razumevanja prehoda iz časovnega v kazalčni diagram, je na sl. 1.27 prikazana '''časovna''' odvisnost položaja kazalcev. Položaj kazalcev ustreza trenutku '''''t'' = 0''' v časovnem diagramu na sl. 1.26.

V praksi fazne premike izmeničnih količin pogosto obravnavamo tudi s '''koti'''. Oglejmo '''splošni primer''' v trenutku ''t'' = 0 »posnetih« kazalcev npr. dveh izmeničnih napetosti s faznim premikom (sl. 1.28). Kazalca smo ujeli med rotacijo kar pomeni, da sta do trenutka posnetka (''t'' = 0), že ustvarila kota ''α''02 in ''α''01. Glede na začetek našega opazovanja (''t'' = 0), jima pravimo '''začetna kota'''. Pri tem ni pomembno kolikšna sta, ampak le njuna '''razlika'''.

<pomembno>
*Trenutni vrednosti izmeničnih količin, katerih kazalca imata '''enaka''' začetna kota, imata v vsakem trenutku '''enako smer''', zato pravimo, da sta v '''fazi'''.
*Izmenična količina z '''večjim''' začetnim kotom (sl. 1.27), '''prej spremeni smer''', zato pravimo, da '''prehiteva''' drugo izmenično količino in obratno.
</pomembno>

V splošnem primeru izmenična količina z '''večjim''' začetnim kotom '''prehiteva''' izmenično količino z '''manjšim''' začetnim kotom za '''razliko''' začetnih kotov '''''α'''''.

<latex>\alpha_{21} \, = \, \alpha_{02} \,-\,\alpha_{01}</latex>

<pomembno>
*'''Razliko začetnih kotov''' izmeničnih količin enakih frekvenc imenujemo '''fazni premik''' omenjenih količin.
</pomembno>

Na področju elektroenergetike se najpogosteje srečujemo s faznim premikom med '''tokom''' in '''napetostjo''' (sl. 1.28). Spoznali bomo, da sta od njega močno odvisna '''delo''' in '''moč''' izmeničnega toka, pa tudi '''izgube''' električne energije v električnih napravah in omrežjih. Zato mu dajemo '''poseben pomen'''.

<pomembno>
*Fazni premik med '''tokom''' in '''napetostjo''' imenujemo '''fazni kot'''.
*Fazni kot označujemo s črko '''''φ''''', merimo pa v kotnih '''stopinjah'''.
</pomembno>

Enačbi tako predstavljenih sinusnih napetosti in toka se glasita:

<latex>u \, = \,U_{{\rm{m}}} \, \cdot \,{\rm{ sin \,(}}\omega t \, + \, \alpha_{0u})\,\,\,\,\,in\,\,\,\,\,i \, = \,I_{{\rm{m}}} \, \cdot \,{\rm{ sin \,(}}\omega t \, + \, \alpha_{0i})</latex>

<pomembno>
*'''Fazni kot''' je določen z '''razliko''' začetnih kotov '''napetosti''' in '''toka'''.
</pomembno>

<latex>\varphi \, = \, \alpha_{0u} \,-\,\alpha_{0i}|||(°)</latex>

<pomembno>
*Po dogovoru označujemo fazni kot z ločno puščico v smeri od kazalca '''toka''' proti kazalcu '''napetosti''' (sl. 1.28).
*Če '''tok zaostaja''' za '''napetostjo''' je, po dogovoru, fazni kot '''pozitiven''', sicer pa je '''negativen'''.
</pomembno>

Iz slik 1.26, 1.27 in 1,28 lahko še sklepamo:

<pomembno>
*Kazalci vseh količin z enako frekvenco se v kazalčnem diagramu vrtijo v isti smeri z '''enako''' krožno frekvenco '''''ω'''''.
*Fazni premiki med kazalci se med vrtenjem kazalcev '''ohranjajo'''.
*Kazalca količin, ki sta v '''fazi''', se '''prekrivata'''.
</pomembno>

Kljub svoji preprostosti, omogočajo kazalčni diagrami pregledno obravnavo tudi '''zahtevnejših''' sestavljenih izmeničnih krogov. Zato bo kazalčni diagram naše osnovno »'''orodje'''« za obdelavo izmeničnih krogov. Če nas moti vrtenje kazalcev, jih lahko brez škode »ustavimo« tako, da se »usedemo« npr. na kazalec toka in se z njimi »zapeljemo« okrog koordinatnega izhodišča. Bistva diagrama s tem nismo prizadeli, izničili pa smo relativno hitrost kazalcev glede na opazovalca in omogočili delo z »'''mirujočimi'''« kazalci. Pri znanih faznih premikih lahko »pozabimo« tudi na začetne kote.

<references/>
{{Hierarchy footer}}