Induktivnost zaporedne vezave tuljav - Zgodovina strani

Andrej: Nova stran z vsebino: V primeru magnetne povezave tuljav moramo v enačbi napetostne zanke električnega kroga z zaporedno vezavo tuljav (sl. 5.2.4) poleg napetosti lastne indukcije tuljav (''U
2010-05-14T11:35:26Z

Nova stran z vsebino: V primeru magnetne povezave tuljav moramo v enačbi napetostne zanke električnega kroga z zaporedno vezavo tuljav (sl. 5.2.4) poleg napetosti lastne indukcije tuljav (''U<sub…

Nova stran

V primeru magnetne povezave tuljav moramo v enačbi napetostne zanke električnega kroga z zaporedno vezavo tuljav (sl. 5.2.4) poleg napetosti lastne indukcije tuljav (''U<sub>L</sub>'' = ''I'' • ''X<sub>L</sub>'') upoštevati tudi napetosti '''medsebojne indukcije'''.

[[Image:eele_slika_5_2_4.svg|thumb|right|Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo]]

V zaporedno vezanih tuljavah ima tok sicer isto smer, toda glede na smer navijanja tuljav se sklenjena magnetna pretoka lastnemu pretoku tuljave lahko '''prištevata''' ali '''odštevata'''.

<pomembno>
Napetost medsebojne indukcije ima '''enako''' ali '''nasprotno''' smer napetosti lastne indukcije tuljave.
Razlikujemo '''pozitivni''' in '''negativni''' medsebojni magnetni sklep tuljav
</pomembno>

Enačba napetostne zanke izmeničnega kroga z zaporednima tuljavama (slika 5.2.4) se potem glasi:

<latex>U\, =\, {U_{L1}}\, +\, {U_{1M}}\, +\, {U_{L2}}\, + \,{U_{2M}}\, =\, I\, \cdot \,\omega {L_1} \,\pm \,I\, \cdot \,\omega M \,+\, I \,\cdot \,\omega {L_2} \,\pm \,I \,\cdot\, \omega M</latex>
<latex> \,\,\,=\, I\, \cdot\, \omega \left( {{L_1} \,+\, {L_2} \,\pm\, 2M} \right)</latex>
<latex> \,\,\,=\, I\, \cdot\, \omega L</latex>

''L'' je skupna oziroma nadomestna induktivnost zaporedne vezave dveh tuljav, zato lahko zapišemo:

<latex>{L\, =\, {L_1} \,+ \,{L_2}\, \pm\, 2M}|||(H)</latex>

<pomembno>
Skupna induktivnost zaporedno vezanih in '''magnetno sklenjenih tuljav''' je enaka vsoti induktivnosti tuljav, '''povečani''' ali '''zmanjšani''' za '''dvakratno medsebojno induktivnost'''.
</pomembno>

Če se z drugo tuljavo sklenjena magnetna pretoka ''Ф''<sub>12</sub> in ''Ф''<sub>21</sub> prištevata lastnima magnetnima pretokoma tuljav ''Ф''<sub>1</sub> in ''Ф''<sub>2</sub>, sta tuljavi povezani magnetno '''istosmiselno''', sicer pa '''protismiselno'''. Smiselnost magnetne povezave tuljav označujemo s '''pikami''' ob simbolih tuljav (slika 5.2.5).

[[Image:eele_slika_5_2_5.svg|thumb|right|Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav]]

<pomembno>
Če električna toka vstopata v tuljavi na označenih koncih, sta tuljavi magnetno povezani '''istosmiselno''', sicer pa '''protismiselno'''.
</pomembno>

Zadnja ugotovitev omogoča fizikalno razlago, zakaj '''bifilarno'''<ref>Dvojno navitje, ki omogoča tok v ovojih v nasprotnih smereh – navitje brez magnetnega polja.</ref> navitje žičnih uporov nima induktivnosti. Zaradi k ≈ 1 je magnetni sklep sklenjenega magnetnega pretoka popoln in je medsebojna induktivnost zaradi ''L''<sub>1</sub> = ''L''<sub>2</sub> = ''L''<sub>t</sub> kar

<latex>M \,=\, k\sqrt {{L_1}{L_2}} \, =\, {L_{\rm{t}}}</latex>

in zaradi protismiselne vezave tuljav

<latex>L \,=\, {L_{\rm{t}}}\, +\, {L_{\rm{t}}}\, -\, 2{L_{\rm{t}}} \,=\, 0</latex>

Če sta zaporedno vezani tuljavi na '''veliki''' medsebojni '''razdalji''' ali sta v zaprtih '''feromagnetnih jedrih''' ali pa sta osi tuljav med seboj '''pravokotni''', medsebojne induktivnosti tuljav '''''M''''' '''ni''' (''M'' ≈ 0). V tem primeru je skupna induktivnost tuljav kar

<latex>{L \,=\, {L_1} \,+\, {L_2}}|||(H)</latex>

<pomembno>
*Skupna induktivnost '''zaporedno''' vezanih in magnetno '''nepovezanih''' tuljav je enaka '''vsoti''' induktivnosti tuljav.
</pomembno>

<references />

{{Hierarchy footer}}