Izmenično vezje z več viri - Zgodovina strani

Admin ob 18:45, 12. julij 2010

2010-07-12T18:45:16Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:45, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_58_slika_09~~.svg‎\|thumb\|RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_074.svg‎\|thumb\|Slika 74: RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]]
	Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju.		Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju.

Vrstica 5:		Vrstica 5:
	'''Zgled 4'''		'''Zgled 4'''

-	Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 9). Izračunajmo delovno moč v uporu. ⇒ Kazalca napetosti harmoničnih virov sta: <latex>\underline U _1={\mathrm{10\,V}}</latex> in <latex>\underline U _2={\mathrm{-j10\,V}}</latex>.	+	Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 74). Izračunajmo delovno moč v uporu. ⇒ Kazalca napetosti harmoničnih virov sta: <latex>\underline U _1={\mathrm{10\,V}}</latex> in <latex>\underline U _2={\mathrm{-j10\,V}}</latex>.

	Admitance bremen so:		Admitance bremen so:

Andrej ob 08:44, 8. junij 2010

2010-06-08T08:44:19Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:44, 8. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_58_slika_09.svg‎\|thumb\|RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_58_slika_09.svg‎\|thumb\|RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]]
-	Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir, in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju.	+	Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju.


-	'''Zgled 4'~~''''.~~ ''	+	'''Zgled 4'''

-	Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 9). Izračunajmo delovno moč v uporu! ⇒ Kazalca napetosti harmoničnih virov sta: <latex>\underline U _1={\mathrm{10\,V}}</latex> in <latex>\underline U _2={\mathrm{-j10\,V}}</latex>.	+	Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 9). Izračunajmo delovno moč v uporu. ⇒ Kazalca napetosti harmoničnih virov sta: <latex>\underline U _1={\mathrm{10\,V}}</latex> in <latex>\underline U _2={\mathrm{-j10\,V}}</latex>.

	Admitance bremen so:		Admitance bremen so:
Vrstica 19:		Vrstica 19:


-	Neznanka ~~bodi~~ kazalec <latex>\underline V</latex> potenciala zgornjega spojišča, ko za spodnjega izberemo potencial 0 V. Izrazimo kazalce tokov:	+	Neznanka naj bo kazalec <latex>\underline V</latex> potenciala zgornjega spojišča, ko za spodnjega izberemo potencial 0 V. Izrazimo kazalce tokov:

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:34Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 08:09, 15. april 2010

2010-04-15T08:09:44Z

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_58_slika_09.svg‎|thumb|RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]]
Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir, in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju.

'''Zgled 4'''''. ''

Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 9). Izračunajmo delovno moč v uporu! ⇒ Kazalca napetosti harmoničnih virov sta: <latex>\underline U _1={\mathrm{10\,V}}</latex> in <latex>\underline U _2={\mathrm{-j10\,V}}</latex>.

Admitance bremen so:

<latex>\underline Y _R = 1/10{\mathrm{ } }\Omega = {\mathrm{0,1 S} }</latex>,

<latex>\underline Y _C = {\mathrm{j400 s} }^{ - 1} \cdot 10^{ - 4} {\mathrm{ F} } = {\mathrm{j0} }{\mathrm{,0} }4{\mathrm{ S} }</latex> in

<latex>\underline Y _L = 1/({\mathrm{j} }400{\mathrm{ s} }^{ - 1} \cdot 0,025{\mathrm{ H)} } = - {\mathrm{j} }0,1{\mathrm{ S} }.</latex>

Neznanka bodi kazalec <latex>\underline V</latex> potenciala zgornjega spojišča, ko za spodnjega izberemo potencial 0 V. Izrazimo kazalce tokov:

<latex>\underline I _R = \underline Y _R \underline V = 0,1{\mathrm{ S} } \cdot \underline V {\mathrm{, } }</latex>

<latex>\underline I _C = \underline Y _C (\underline U _1 - \underline V ) = {\mathrm{j0} }{\mathrm{,0} }4{\mathrm{ S} } \cdot (10{\mathrm{ V} } - \underline V ) = {\mathrm{j0,4 A} } - {\mathrm{j0,04 S} } \cdot \underline V {\mathrm{ in } }</latex>

<latex>\underline I _L = \underline Y _L (\underline U _2 - \underline V ) = - {\mathrm{j0,1 S} } \cdot ( - {\mathrm{j10 V}} - \underline V ) = - 1{\mathrm{ A} } + {\mathrm{j0,1 S} } \cdot \underline V .</latex>

Vsota kazalcev vejnih tokov v tem spojišču je enaka nič:

<latex>\underline I _R - \underline I _C - \underline I _L = 0{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }{\mathrm{0,1 S} } \cdot \underline V - ({\mathrm{j0,4 A} } - {\mathrm{j0,04 S} } \cdot \underline V ) - ( - 1{\mathrm{ A} } + {\mathrm{j0,1 S} } \cdot \underline V ) = 0{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }</latex>

<latex>({\mathrm{0,1} } - {\mathrm{j0,06) S} } \cdot \underline V = ( - 1 + {\mathrm{j0,4) A} }.</latex>

Od tu sledi kazalec potenciala:

<latex>\underline V = \frac { {( - 1 + {\mathrm{j0,4) A} } } }{ {({\mathrm{0,1} } - {\mathrm{j0,06) S} } } } = \frac{ {( - 1 + {\mathrm{j0,4)} }} }{ {(1 - {\mathrm{j0,6)} } } } \cdot 10{\mathrm{ V} }.</latex>

Kazalec moči v uporu je:

<latex>\underline S = P + {\mathrm{j} }Q = {\textstyle{\frac{1}{2} } }Y_R^* \left| {\underline V } \right|^2 = {\textstyle{\frac{1}{2} } } \cdot {\mathrm{0,1 S} } \cdot \left| {\frac{ {( - 1 + {\mathrm{j0,4)} }} }{ {(1 - {\mathrm{j0,6)} } } } } \right|^2 (10{\mathrm{ V)} }^{\mathrm{2} } = 5 \cdot \frac{ {\mathrm{1,16} } }{ {\mathrm{1,36} } }{\mathrm{ V} } \cdot {\mathrm{A} } \cong{\mathrm{4,26 V} } \cdot {\mathrm{A} }.</latex>

Delovna moč v uporu je 4,26 W, jalova moč pa je (seveda) enaka nič.

{{Hierarchy footer}}