Kako analizirati prehodni pojav - Zgodovina strani

Andrej ob 09:20, 8. junij 2010

2010-06-08T09:20:55Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:20, 8. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''<sub>0</sub> čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim:		V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''<sub>0</sub> čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim:

-	za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''i''(''t''<sub>0</sub> - 0)	+	za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''i''(''t''<sub>0</sub> - 0),

-	za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''u''(''t''<sub>0</sub> - 0)	+	za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''u''(''t''<sub>0</sub> - 0).

	Simbolična zapisa »''t''<sub>0</sub> - 0« in »''t''<sub>0</sub> + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.		Simbolična zapisa »''t''<sub>0</sub> - 0« in »''t''<sub>0</sub> + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.

	Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.		Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.
-
-
-

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:36Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin: 1 revision

2010-03-28T20:52:57Z

1 revision

Nova stran

V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''0 čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''0 tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''0 tolikšna, kot je bila tik pred njim:

za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''0 + 0) = ''i''(''t''0 - 0)

za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''0 + 0) = ''u''(''t''0 - 0)

Simbolična zapisa »''t''0 - 0« in »''t''0 + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.

Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.

<references />

{{Hierarchy footer}}