Kožni pojav - Zgodovina strani

Admin ob 18:58, 12. julij 2010

2010-07-12T18:58:23Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:58, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_48_slika_03~~.svg‎\|thumb\|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_058.svg‎\|thumb\|Slika 58: V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]

-	Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok <latex>i</latex> (slika 3). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku). Pa ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? Inducirni tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''. Pojav učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)	+	Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok <latex>i</latex> (slika 58). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku). Pa ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? Inducirni tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''. Pojav učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)

Admin ob 18:57, 12. julij 2010

2010-07-12T18:57:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:57, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_48_slika_03.svg‎\|thumb\|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_48_slika_03.svg‎\|thumb\|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]

-	Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok ''i'' (slika 3). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku). Pa ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? Inducirni tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''. Pojav učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)	+	Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok <latex>i</latex> (slika 3). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku). Pa ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? Inducirni tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''. Pojav učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)

Andrej ob 22:35, 7. junij 2010

2010-06-07T22:35:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:35, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_48_slika_03.svg‎\|thumb\|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_48_slika_03.svg‎\|thumb\|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]

-	Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok ''i'' (slika 3). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku)~~, pa~~ ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? ~~Induciran~~ tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''~~; pojav~~ učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)	+	Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok ''i'' (slika 3). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku). Pa ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? Inducirni tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''. Pojav učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:32Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 06:43, 15. april 2010

2010-04-15T06:43:05Z

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_48_slika_03.svg‎|thumb|V času, ko <latex>\phi</latex> narašča, se v navidezni zanki inducira tok v levo okoli fluksa; induciran tok ob osi zmanjšuje gostoto osnovnega toka v vodniku, ob površini pa jo povečuje. Končni učinek je v tem, da je gostota toka ob površini večja od gostote ob osi vodnika; tanjši vektorji pomenijo gostoto toka brez upoštevanja kožnega učinka, krepki pa z upoštevanjem kožnega učinka. ]]

Kožni pojav in učinek se navezujeta na indukcijo. Orodja, potrebna za njuno ovrednotenje, niso preprosta, zato vsega tega tam tudi nismo omenjali. Tokrat, ob muhavostih realnih elementov, pa si privoščimo vsaj krajšo razlago. Imejmo raven vodnik krožnega preseka, ki vodi izmenični tok ''i'' (slika 3). Za njegovo gostoto bi pričakovali, da bo enakomerna po preseku (kot pri enosmernem toku), pa ni! Zakaj? Naj bo interval opazovanja čas, ko je vrednost toka v vodniku pozitivna in narašča. Če narašča, narašča tudi magnetni pretok okoli osi v vodniku. V namišljeni zanki npr. med osjo in površino vodnika se po Lenzovem pravilu inducira (označen) zančni tok. Kaj opazimo? Induciran tok stremi gostoto toka ob osi zmanjšati, ob površini pa povečati. V žargonu rečemo, da se je tok izrinil k površini oziroma h koži vodnika; od tu ime ''kožni pojav''; pojav učinkuje tako, kot da toku ni na voljo ves, ampak le kožni del preseka vodnika, ali tudi, da je ekvivalentna električna upornost zaradi tega večja od tiste pri enosmernem toku. Z ustreznimi izpeljavami se da pokazati, da je merilo kožnega učinka zajeto v ''vdorni globini'' (ki je lastna snovi in frekvenci)

<latex>\delta = \sqrt {2/\omega \mu \gamma }</latex>.

Kadar je polmer vodnika manjši od nje, je kožni učinek skoraj zanemarljiv, če pa je polmer nekajkratnik vdorne globine, je odstotek povečanja ekvivalentne električne upornosti (glede na upornost vodnika pri enosmernem toku) že upoštevanja vreden. Primer! Pri 50 Hz je vdorna globina bakra 9,6 mm. Pri vodnikih v hišni inštalaciji je kožni učinek očitno zanemarljiv, pri debelih (centimetrskih) pa že ne več. Tehnična rešitev, za omejitev kožnega učinka je pletenica, torej vodnik, spleten iz tankih žičk. Iz formule tudi razbremo, da je pojav zelo močan pri feromagnetikih, ki imajo visoko permeabilnost. Če se s spoznanji o kožnem učinku vrnemo k realni tuljavi, potem lahko pričakujemo, da bo njena kvaliteta zaradi njega gotovo manjša.

{{Hierarchy footer}}