http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?action=history&feed=atom&title=Medsebojna_induktivnost_tuljavMedsebojna induktivnost tuljav - Zgodovina strani2026-04-18T03:23:25ZZgodovina navedene strani e-ELEKTROTEHNIKA plusMediaWiki 1.15.1http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Medsebojna_induktivnost_tuljav&diff=1476&oldid=prevAndrej: Nova stran z vsebino: Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave. [[Image:eele_slika_5_2_2.svg|thumb|right|Slik…2010-05-14T11:34:45Z<p>Nova stran z vsebino: Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave. [[Image:eele_slika_5_2_2.svg|thumb|right|Slik…</p>
<p><b>Nova stran</b></p><div><br />
<br />
Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave.<br />
<br />
<br />
[[Image:eele_slika_5_2_2.svg|thumb|right|Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi]]<br />
<br />
Celotni magnetni pretok prve tuljave označimo s ''Ф''<sub>1</sub> druge s ''Ф''<sub>2</sub>, del magnetnega pretoka prve tuljave, ki se sklene tudi skozi ovoje druge tuljave, s ''Ф''<sub>12</sub> in del ''Ф''<sub>2</sub>, ki se sklene tudi skozi ovoje prve tuljave, s ''Ф''<sub>21</sub>. Delna magnetna pretoka potem lahko zapišemo v obliki:<br />
<br />
<br />
<latex>{\Phi _{12}}\, =\, {k_{12}} \,\cdot\, {\Phi _1}</latex><br />
<br />
<latex>{\Phi _{21}}\, =\, {k_{21}} \,\cdot \,{\Phi _2}</latex><br />
<br />
<br />
Faktorja k<sub>12</sub> in k<sub>21</sub> sta '''sklopna faktorja''' tuljav.<br />
<br />
<br />
<pomembno><br />
*Sklopni faktor dveh tuljav je število, ki pove, kolikšen del magnetnega pretoka ene tuljave se sklene tudi skozi ovoje druge tuljave.<br />
*Teoretično možne vrednosti sklopnih faktorjev so med '''0''' in '''1'''.<br />
</pomembno><br />
<br />
<br />
Do končnih enačb, ki povedo nekaj več o lastnostih in medsebojnih vplivih magnetno sklenjenih tuljav, <br />
je relativno zahtevna pot. Ker se izven razvoja električnih naprav v praksi s tovrstnimi računi praktično <br />
ne bomo ukvarjali, se s končnimi enačbami in lastnostmi magnetno sklenjenih tuljav le seznanimo.<br />
<br />
<br />
<pomembno><br />
Razmerje med magnetnim sklepom<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 242</ref> sklenjenega magnetnega pretoka v drugi tuljavi in električnim tokom v prvi tuljavi, ki ga ustvarja, imenujemo '''medsebojna induktivnost''' ('''''M'''''). </pomembno><br />
<br />
<br />
<latex>{M\, =\, k\sqrt {{L_1}{L_2}} }|||(H)</latex><br />
<br />
<br />
<pomembno><br />
*Medsebojna induktivnost dveh tuljav '''''M''''' je premo sorazmerna s '''sklopnim faktorjem'''<ref><latex>k\, =\, \sqrt {{k_{12}}{k_{21}}} </latex></ref> tuljav '''''k''''' in '''srednjo geometrično''' vrednostjo induktivnosti tuljav.</pomembno><br />
<br />
<br />
Medsebojna induktivnost ''M'' ima enake fizikalne lastnosti kot induktivnost tuljave, zato povzroča '''indukcijo napetosti''' v dveh sosednjih tuljavah, ki je lahko koristna ali moteča. Med najbolj pogostimi koristnimi primeri uporabe medsebojne induktivnosti je npr. električni '''transformator''', med motečimi pa je gotovo škodljiv vpliv magnetnih polj '''energetskih vodnikov''' na občutljive '''elektronske sisteme'''.<br />
<br />
<br />
<pomembno><br />
*Škodljive primere medsebojnih induktivnosti pogosto imenujemo '''parazitne''' induktivnosti.</pomembno><br />
<br />
<br />
Medsebojne induktivnosti tuljav ni (''M'' ≈ 0), le v primerih, če sta tuljavi vsaka zase v zaprtem '''feromagnetnem jedru''' ali če sta njuni osi med seboj '''pravokotni''' (slika 5.2.3) ali če sta med seboj dovolj '''oddaljeni'''.<br />
<br />
<br />
[[Image:eele_slika_5_2_3.svg|thumb|right|Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti]]<br />
<br />
<br />
<references /><br />
<br />
<br />
{{Hierarchy footer}}</div>Andrej