Osnovne značilnosti izmeničnih količin - Zgodovina strani

Andrej: Zamenjava strani s/z 'Slika 1.8: Perioda in frekvenca '''Poskus 1.2:''' Poskus 1.1 ponovimo pri frekvencah '''0,4''' in '''4 Hz''', po tem pa š…'

2010-05-08T23:25:56Z

Zamenjava strani s/z 'Slika 1.8: Perioda in frekvenca <poskus> '''Poskus 1.2:''' Poskus 1.1 ponovimo pri frekvencah '''0,4''' in '''4 Hz''', po tem pa š…'

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:25, 8. maj 2010
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	*Oscilogram izmenične količine postane pri frekvencah, višjih od nekaj deset Hz (sl. 1.8 a, b, c), za oko zvezni potek.		*Oscilogram izmenične količine postane pri frekvencah, višjih od nekaj deset Hz (sl. 1.8 a, b, c), za oko zvezni potek.
	</poskus>		</poskus>
-
-
-
-	~~== Perioda (''T'') in frekvenca (''f'') ==~~
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda<ref>periodos, gr. = obhod</ref> (''T'').
-	*Osnovna enota za merjenje periode je sekunda.
-	~~</pomembno>~~
-
-	~~Periode izmeničnih količin so lahko različne. To pomeni, da se v enakem času lahko zvrsti različno število period (slika 1.9 b in c).~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Število period v časovni enoti imenujemo frekvenca<ref>frequentia, lat. = ponavljanje, pogostost</ref> (''f'').
-	*Frekvenca je obratno sorazmerna s periodo.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~<latex>f = \frac{1}{T} \|\|\|(Hz) (1/s = s<sup>-1</sup> = '''hertz''' = '''Hz''') ''T''(s)\|\|\|'''Enačba 1.1'''</latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Osnovna enota za merjenje frekvence je s<sup>-1</sup>. Imenujemo jo hertz<ref>Heinrich '''Hertz''', nemški fizik</ref>(Hz).</pomembno>
-
-	Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.
-
-	~~'''Primera:'''~~
-	~~<primer>~~
-	~~1. Kolikšna je perioda sinusne napetosti pri frekvenci 50 Hz?\|\|\|~~
-	~~<latex>f = \frac{1}{T}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,T = \frac{1}{f} = \frac{1}{ {50{\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{0,02\, s} } = {\mathrm{20\, ms} }</latex>~~
-	~~</primer>~~
-	~~<primer>~~
-	~~2. Kolikšne so periode izmeničnih količin na območju ultravisokih (UHF) frekvenc? Območje UHF je med 300 MHz in 3 GHz (pregl. 1.1).\|\|\|~~
-	<latex>T_{{\mathrm{max} } } = \frac{1}{ {f_{ {\mathrm{min} } } } } = \frac{1}{ {300 \cdot 10^6 {\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{3,33} } \cdot 10^{-9} {\mathrm{\, s} } = {\mathrm{3,33\,ns} }</latex>
-	<latex>T_{{\mathrm{min}}} = \frac{1}{{f_{{\mathrm{max}}} }} = \frac{1}{{3 \cdot 10^9 {\mathrm{\, s}}^{{\mathrm{-1}}} }} = {\mathrm{0,333} } \cdot 10^{ - 9} {\mathrm{\, s}} = {\mathrm{0,333\, ns} }</latex>
-
-	~~</primer>~~
-
-
-
-
-	~~== Trenutna vrednost sinusne količine (''u'', ''i'' ...) ==~~
-	~~[[Image:eele_slika_1_9.svg\|thumb\|right\|Slika 1.9: Trenutna in maksimalna vrednost]]~~
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Vrednost izmenične količine v določenih trenutkih (''t''<sub>1</sub>, ''t''<sub>2</sub> ... sl. 1.9) imenujemo trenutna vrednost. Označujemo jo z malimi poševno pisanimi črkami ('''''u''''', '''''i''''' ... ).</pomembno>
-
-	V trenutkih ''t''<sub>2</sub> in ''t''<sub>4</sub> – sl. 1.9, je trenutna vrednost izmenične količine '''največja'''. Ta vrednost je merodajna za največje trenutne vrednosti npr. '''električne poljske jakosti '''in dimenzioniranje električne izolacije vodnikov, '''gostote magnetnega pretoka''' in magnetnih sil ...
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Največji trenutni vrednosti izmenične količine pravimo maksimalna vrednost. Označujemo jo z veliko poševno črko in indeksom »m« (''U''<sub>m</sub>, ''l''<sub>m</sub>, ''P''<sub>m</sub> ...).</pomembno>
-
-
-
-
-	~~== Zapis trenutne vrednosti sinusne količine ==~~
-
-	Fizikalne količine so znanstveniki opredelili tako, da jih lahko '''merimo''' in '''računamo'''. Čeprav je sinusna oblika izmeničnih količin tista, s katero to naredimo najenostavneje, pa sl. 1.9 pove, da tako enostavno, kot z enosmernimi količinami, gotovo ne gre. Za računanje s sinusno količino pa najprej potrebujemo njen '''matematični zapis'''. Po podobi kroga enote (sl. 1.10) je na sl. 1.11 narisan krog, katerega polmer je določen s '''kazalcem''' »dolžine<ref>v merilu, npr. 100 V ≡ 1 cm oziroma 100 V/cm</ref>« '''''U'''''<sub>max</sub>. Če kazalec '''''U'''''<sub>max</sub> zavrtimo iz položaja po sl. 1.11 v nasprotni smeri urinega kazalca, bosta kot in kotu pripadajoča nasprotna kateta pravokotnega trikotnika naraščala. Pri kotu ''α'' = 90 ° doseže kateta »dolžino« '''''U'''''<sub>max</sub>, z nadaljnjim naraščanjem kota se začne njena dolžina zmanjševati … Grafični potek take odvisnosti katete od kota (sl. 1.12 b) ima sinusno obliko. Trenutno vrednost sinusne količine lahko torej zapišemo in računamo z enačbami, kot sta en. 1.2 in 1.3:
-
-
-	~~<latex> u = U_{\mathrm{max}} \cdot {\mathrm{sin}} \,\alpha \|\|\|(V) ali tudi\|\|\|'''Enačba 1.2''' </latex>~~
-	~~<latex> i = I_{\mathrm{max}} \cdot {\mathrm{sin}} \,\alpha \|\|\|(A) \|\|\|'''Enačba 1.3''' </latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Trenutna vrednost sinusne količine ''u'', ''i'', ... je določena s produktom maksimalne vrednosti sinusne količine ''U''<sub>m</sub>, ''I''<sub>m</sub> ... in '''sinusa''' trenutnega kota '''''α'''''.</pomembno>
-
-	~~'''Primer:'''~~
-	~~<primer>Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti, katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.\|\|\|~~
-	~~<latex>u_{\,}\,=\,U_{\mathrm{max}}\,\cdot\,{\mathrm{sin}}\,\,\alpha</latex>~~
-	~~<latex>u_{0}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,0}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0\,=\,\mathrm{0\,V}</latex>~~
-	~~<latex>u_{30}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,30}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0,5\,=\,\mathrm{50\,V}</latex>~~
-	~~<latex>u_{60}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,60}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0,866\,=\,\mathrm{86,6\,V}\,=\,\mathrm{\,}u_{120}</latex>~~
-	~~<latex>u_{90}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,90}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,1\,=\,\mathrm{100\,V}\,=\,u_{270}</latex>~~
-
-	Kot '''''α''''' (°) ni enostavno merljiv ali kako drugače določljiv. Zato bomo v nadaljevanju enačbi 1.2 in 1.3 preuredili v obliko, ki kot α izraža z '''merljivima''' količinama – s '''frekvenco''' sinusne količine in '''časom'''.</primer>
-
-
-
-
-	~~== Kako dobimo sinusno električno napetost? ==~~
-	~~[[Image:eele_slika_1_12.svg\|thumb\|right\|Slika 1.12: Elektromagnetna indukcija napetosti]]~~
-
-	~~Najpogostejši načini pridobivanja sinusne napetosti so predvsem:~~
-	~~<pomembno>~~
-	*z elektromagnetno indukcijo v navitjih '''rotacijskih generatorjev''' (elektroenergetika), <informacije>, sl. 1.12.
-	*s pretakanjem in pretvarjanjem magnetne energije v električno in obratno<ref>naraven način nastajanja sinusne napetosti</ref> v '''električnih oscilatorjih''' (elektronika),
-	*s '''pretvorniki''' enosmerne napetosti npr. fotonapetostnih generatorjev (omrežne sončne elektrarne) in s '''funkcijskimi generatorji''' (elektronika).</pomembno>
-
-	Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s '''sinusno''' obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »'''izmenične'''« imeli v mislih '''sinusne''' količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.
-
-
-	~~<references />~~


	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:54, 8. maj 2010

2010-05-08T13:54:19Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:54, 8. maj 2010
Vrstica 101:		Vrstica 101:
	Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s '''sinusno''' obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »'''izmenične'''« imeli v mislih '''sinusne''' količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.		Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s '''sinusno''' obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »'''izmenične'''« imeli v mislih '''sinusne''' količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.

-

	<references />		<references />
		+
		+
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 09:20, 7. maj 2010

2010-05-07T09:20:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:20, 7. maj 2010
Vrstica 14:		Vrstica 14:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda<ref>gr. ~~periodos~~ = obhod</ref> (''T'').	+	*Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda<ref>periodos, gr. = obhod</ref> (''T'').
	*Osnovna enota za merjenje periode je sekunda.		*Osnovna enota za merjenje periode je sekunda.
	</pomembno>		</pomembno>
Vrstica 22:		Vrstica 22:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Število period v časovni enoti imenujemo frekvenca<ref>lat. ~~frequentia~~ = ponavljanje, pogostost</ref> (''f'').	+	*Število period v časovni enoti imenujemo frekvenca<ref>frequentia, lat. = ponavljanje, pogostost</ref> (''f'').
	*Frekvenca je obratno sorazmerna s periodo.		*Frekvenca je obratno sorazmerna s periodo.
	</pomembno>		</pomembno>
Vrstica 35:		Vrstica 35:
	Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.		Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.

-	'''Primera:''' <primer>	+	'''Primera:'''
		+	<primer>
	1. Kolikšna je perioda sinusne napetosti pri frekvenci 50 Hz?\|\|\|		1. Kolikšna je perioda sinusne napetosti pri frekvenci 50 Hz?\|\|\|
	<latex>f = \frac{1}{T}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,T = \frac{1}{f} = \frac{1}{ {50{\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{0,02\, s} } = {\mathrm{20\, ms} }</latex>		<latex>f = \frac{1}{T}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,T = \frac{1}{f} = \frac{1}{ {50{\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{0,02\, s} } = {\mathrm{20\, ms} }</latex>
Vrstica 77:		Vrstica 78:

	'''Primer:'''		'''Primer:'''
-	<primer>Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.\|\|\|	+	<primer>Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti, katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.\|\|\|
	<latex>u_{\,}\,=\,U_{\mathrm{max}}\,\cdot\,{\mathrm{sin}}\,\,\alpha</latex>		<latex>u_{\,}\,=\,U_{\mathrm{max}}\,\cdot\,{\mathrm{sin}}\,\,\alpha</latex>
	<latex>u_{0}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,0}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0\,=\,\mathrm{0\,V}</latex>		<latex>u_{0}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,0}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0\,=\,\mathrm{0\,V}</latex>
Vrstica 84:		Vrstica 85:
	<latex>u_{90}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,90}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,1\,=\,\mathrm{100\,V}\,=\,u_{270}</latex>		<latex>u_{90}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,90}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,1\,=\,\mathrm{100\,V}\,=\,u_{270}</latex>

-	Kot '''''α'''''(°) ni enostavno merljiv ali kako drugače določljiv. Zato bomo v nadaljevanju enačbi 1.2 in 1.3 preuredili v obliko, ki kot α izraža z '''merljivima''' količinama – '''frekvenco''' sinusne količine in '''časom'''.</primer>	+	Kot '''''α''''' (°) ni enostavno merljiv ali kako drugače določljiv. Zato bomo v nadaljevanju enačbi 1.2 in 1.3 preuredili v obliko, ki kot α izraža z '''merljivima''' količinama – s '''frekvenco''' sinusne količine in '''časom'''.</primer>

Andrej ob 09:03, 7. maj 2010

2010-05-07T09:03:17Z

Admin ob 13:21, 5. maj 2010

2010-05-05T13:21:29Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:21, 5. maj 2010
Vrstica 33:		Vrstica 33:
	*Osnovna enota za merjenje frekvence je s<sup>-1</sup>. Imenujemo jo hertz<ref>Heinrich '''Hertz''', nemški fizik</ref>(Hz).</pomembno>		*Osnovna enota za merjenje frekvence je s<sup>-1</sup>. Imenujemo jo hertz<ref>Heinrich '''Hertz''', nemški fizik</ref>(Hz).</pomembno>

-	Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.	+	Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.

	'''Primera:''' <primer>		'''Primera:''' <primer>

Admin ob 16:55, 3. maj 2010

2010-05-03T16:55:49Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:55, 3. maj 2010
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	</pomembno>		</pomembno>

-	Periode izmeničnih količin so lahko različne. To pomeni, da se v enakem času lahko zvrsti različno število period (slika 1.9 b in c).	+	Periode izmeničnih količin so lahko različne. To pomeni, da se v enakem času lahko zvrsti različno število period (slika 1.9 b in c).

Latac ob 18:30, 2. maj 2010

2010-05-02T18:30:17Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:30, 2. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_1_8.svg\|thumb\|right\|Slika 1.8: Perioda in frekvenca]]
		+
	<poskus>		<poskus>
	'''Poskus 1.2:'''		'''Poskus 1.2:'''
Vrstica 48:		Vrstica 50:

	== Trenutna vrednost sinusne količine (''u'', ''i'' ...) ==		== Trenutna vrednost sinusne količine (''u'', ''i'' ...) ==
-		+	[[Image:eele_slika_1_9.svg\|thumb\|right\|Slika 1.9: Trenutna in maksimalna vrednost]]

	<pomembno>		<pomembno>
Vrstica 88:		Vrstica 90:

	== Kako dobimo sinusno električno napetost? ==		== Kako dobimo sinusno električno napetost? ==
-		+	[[Image:eele_slika_1_12.svg\|thumb\|right\|Slika 1.12: Elektromagnetna indukcija napetosti]]

	Najpogostejši načini pridobivanja sinusne napetosti so predvsem:		Najpogostejši načini pridobivanja sinusne napetosti so predvsem:

Admin: 1 revision

2010-03-28T22:08:36Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 22:08, 28. marec 2010

Acafuta ob 11:25, 22. december 2009

2009-12-22T11:25:26Z

Nova stran

<poskus>
'''Poskus 1.2:'''

Poskus 1.1 ponovimo pri frekvencah '''0,4''' in '''4 Hz''', po tem pa še pri '''50''', '''100''' in '''200 Hz'''.
*Kazalec analognega merilnika že pri frekvencah nekaj Hz '''ne more''' več '''slediti''' izmenični količini.
*Oscilogram izmenične količine postane pri frekvencah, višjih od nekaj deset Hz (sl. 1.8 a, b, c), za oko zvezni potek.
</poskus>

== Perioda (''T'') in frekvenca (''f'') ==

<pomembno>
*Čas, v katerem se zvrstijo vse vrednosti izmenične količine v obeh smereh (slika 1.8), imenujemo perioda<ref>gr. periodos = obhod</ref> (''T'').
*Osnovna enota za merjenje periode je sekunda.
</pomembno>

Periode izmeničnih količin so lahko različne. To pomeni, da se v enakem času lahko zvrsti različno število period (slika 1.9 b in c).

<pomembno>
*Število period v časovni enoti imenujemo frekvenca<ref>lat. frequentia = ponavljanje, pogostost</ref> (''f'').
*Frekvenca je obratno sorazmerna s periodo.
</pomembno>

<latex>f = \frac{1}{T} |||(Hz) (1/s = s-1 = '''hertz''' = '''Hz''') ''T''(s)|||'''Enačba 1.1'''</latex>

<pomembno>
*Osnovna enota za merjenje frekvence je s-1. Imenujemo jo hertz<ref>Heinrich '''Hertz''', nemški fizik</ref>(Hz).</pomembno>

Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.

'''Primera:''' <primer>
1. Kolikšna je perioda sinusne napetosti pri frekvenci 50 Hz?|||
<latex>f = \frac{1}{T}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,T = \frac{1}{f} = \frac{1}{ {50{\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{0,02\, s} } = {\mathrm{20\, ms} }</latex>
</primer>
<primer>
2. Kolikšne so periode izmeničnih količin na območju ultravisokih (UHF) frekvenc? Območje UHF je med 300 MHz in 3 GHz (pregl. 1.1).|||
<latex>T_{{\mathrm{max} } } = \frac{1}{ {f_{ {\mathrm{min} } } } } = \frac{1}{ {300 \cdot 10^6 {\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{3,33} } \cdot 10^{-9} {\mathrm{\, s} } = {\mathrm{3,33\,ns} }</latex>
<latex>T_{{\mathrm{min}}} = \frac{1}{{f_{{\mathrm{max}}} }} = \frac{1}{{3 \cdot 10^9 {\mathrm{\, s}}^{{\mathrm{-1}}} }} = {\mathrm{0,333} } \cdot 10^{ - 9} {\mathrm{\, s}} = {\mathrm{0,333\, ns} }</latex>

</primer>

== Trenutna vrednost sinusne količine (''u'', ''i'' ...) ==

<pomembno>
*Vrednost izmenične količine v določenih trenutkih (''t''1, ''t''2 ... sl. 1.9) imenujemo trenutna vrednost. Označujemo jo z malimi poševno pisanimi črkami ('''''u''''', '''''i''''' ... ).</pomembno>

V trenutkih ''t''2 in ''t''4 – sl. 1.9, je trenutna vrednost izmenične količine '''največja'''. Ta vrednost je merodajna za največje trenutne vrednosti npr. '''električne poljske jakosti '''in dimenzioniranje električne izolacije vodnikov, '''gostote magnetnega pretoka''' in magnetnih sil ...

<pomembno>
*Največji trenutni vrednosti izmenične količine pravimo maksimalna vrednost. Označujemo jo z veliko poševno črko in indeksom »m« (''U''m, ''l''m, ''P''m ...).</pomembno>

== Zapis trenutne vrednosti sinusne količine ==

Fizikalne količine so znanstveniki opredelili tako, da jih lahko '''merimo''' in '''računamo'''. Čeprav je sinusna oblika izmeničnih količin tista, s katero to naredimo najenostavneje, pa sl. 1.9 pove, da tako enostavno, kot z enosmernimi količinami, gotovo ne gre. Za računanje s sinusno količino pa najprej potrebujemo njen '''matematični zapis'''. Po podobi kroga enote (sl. 1.10) je na sl. 1.11 narisan krog, katerega polmer je določen s '''kazalcem''' »dolžine<ref>v merilu, npr. 100 V ≡ 1 cm oziroma 100 V/cm</ref>« '''''U'''''max. Če kazalec '''''U'''''max zavrtimo iz položaja po sl. 1.11 v nasprotni smeri urinega kazalca, bosta kot in kotu pripadajoča nasprotna kateta pravokotnega trikotnika naraščala. Pri kotu ''α'' = 90 ° doseže kateta »dolžino« '''''U'''''max, z nadaljnjim naraščanjem kota se začne njena dolžina zmanjševati … Grafični potek take odvisnosti katete od kota (sl. 1.12 b) ima sinusno obliko. Trenutno vrednost sinusne količine lahko torej zapišemo in računamo z enačbami, kot sta en. 1.2 in 1.3:

<latex> u = U_{\mathrm{max}} \cdot {\mathrm{sin}} \,\alpha |||(V) ali tudi|||'''Enačba 1.2''' </latex>
<latex> i = I_{\mathrm{max}} \cdot {\mathrm{sin}} \,\alpha |||(A) |||'''Enačba 1.3''' </latex>

<pomembno>
*Trenutna vrednost sinusne količine ''u'', ''i'', ... je določena s produktom maksimalne vrednosti sinusne količine ''U''m, ''I''m ... in '''sinusa''' trenutnega kota '''''α'''''.</pomembno>

'''Primer:'''
<primer>Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.|||
<latex>u_{\,}\,=\,U_{\mathrm{max}}\,\cdot\,{\mathrm{sin}}\,\,\alpha</latex>
<latex>u_{0}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,0}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0\,=\,\mathrm{0\,V}</latex>
<latex>u_{30}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,30}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0,5\,=\,\mathrm{50\,V}</latex>
<latex>u_{60}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,60}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,0,866\,=\,\mathrm{86,6\,V}\,=\,\mathrm{\,}u_{120}</latex>
<latex>u_{90}\,=\,100\,\cdot\,{\mathrm{sin\,90}}^{\,\mathrm{o}}\,=\,100\,\cdot\,1\,=\,\mathrm{100\,V}\,=\,u_{270}</latex>

Kot '''''α'''''(°) ni enostavno merljiv ali kako drugače določljiv. Zato bomo v nadaljevanju enačbi 1.2 in 1.3 preuredili v obliko, ki kot α izraža z '''merljivima''' količinama – '''frekvenco''' sinusne količine in '''časom'''.</primer>

== Kako dobimo sinusno električno napetost? ==

Najpogostejši načini pridobivanja sinusne napetosti so predvsem:
<pomembno>
*z elektromagnetno indukcijo v navitjih '''rotacijskih generatorjev''' (elektroenergetika), <informacije>, sl. 1.12.
*s pretakanjem in pretvarjanjem magnetne energije v električno in obratno<ref>naraven način nastajanja sinusne napetosti</ref> v '''električnih oscilatorjih''' (elektronika),
*s '''pretvorniki''' enosmerne napetosti npr. fotonapetostnih generatorjev (omrežne sončne elektrarne) in s '''funkcijskimi generatorji''' (elektronika).</pomembno>

Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s '''sinusno''' obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »'''izmenične'''« imeli v mislih '''sinusne''' količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.

<references />
{{Hierarchy footer}}

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:03, 7. maj 2010
Vrstica 35:		Vrstica 35:
	Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.		Frekvence izmeničnih električnih količin so najpogosteje med nekaj desetink Hz in več sto GHz. Frekvenčno področje možnega sinusnega nihanja energije in njenega širjenja v prostor v obliki elektromagnetnih valov pa je še veliko širše. Skupaj s področji uporabe je prikazano v preglednici 1.1. Podrobneje obravnava valovanje fizika.

-	'''Primera:''' <primer>	+	'''Primera:''' <primer>
	1. Kolikšna je perioda sinusne napetosti pri frekvenci 50 Hz?\|\|\|		1. Kolikšna je perioda sinusne napetosti pri frekvenci 50 Hz?\|\|\|
	<latex>f = \frac{1}{T}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,T = \frac{1}{f} = \frac{1}{ {50{\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{0,02\, s} } = {\mathrm{20\, ms} }</latex>		<latex>f = \frac{1}{T}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,T = \frac{1}{f} = \frac{1}{ {50{\mathrm{\, s} }^{ {\mathrm{-1} } } } } = {\mathrm{0,02\, s} } = {\mathrm{20\, ms} }</latex>
Vrstica 55:		Vrstica 55:
	*Vrednost izmenične količine v določenih trenutkih (''t''<sub>1</sub>, ''t''<sub>2</sub> ... sl. 1.9) imenujemo trenutna vrednost. Označujemo jo z malimi poševno pisanimi črkami ('''''u''''', '''''i''''' ... ).</pomembno>		*Vrednost izmenične količine v določenih trenutkih (''t''<sub>1</sub>, ''t''<sub>2</sub> ... sl. 1.9) imenujemo trenutna vrednost. Označujemo jo z malimi poševno pisanimi črkami ('''''u''''', '''''i''''' ... ).</pomembno>

-	V trenutkih ''t''<sub>2</sub> in ''t''<sub>4</sub> – sl. 1.9, je trenutna vrednost izmenične količine '''največja'''. Ta vrednost je merodajna za največje trenutne vrednosti npr. '''električne poljske jakosti '''in dimenzioniranje električne izolacije vodnikov, '''gostote magnetnega pretoka''' in magnetnih sil ...	+	V trenutkih ''t''<sub>2</sub> in ''t''<sub>4</sub> – sl. 1.9, je trenutna vrednost izmenične količine '''največja'''. Ta vrednost je merodajna za največje trenutne vrednosti npr. '''električne poljske jakosti '''in dimenzioniranje električne izolacije vodnikov, '''gostote magnetnega pretoka''' in magnetnih sil ...


Vrstica 66:		Vrstica 66:
	== Zapis trenutne vrednosti sinusne količine ==		== Zapis trenutne vrednosti sinusne količine ==

-	Fizikalne količine so znanstveniki opredelili tako, da jih lahko '''merimo''' in '''računamo'''. Čeprav je sinusna oblika izmeničnih količin tista, s katero to naredimo najenostavneje, pa sl. 1.9 pove, da tako enostavno, kot z enosmernimi količinami, gotovo ne gre. Za računanje s sinusno količino pa najprej potrebujemo njen '''matematični zapis'''. Po podobi kroga enote (sl. 1.10) je na sl. 1.11 narisan krog, katerega polmer je določen s '''kazalcem''' »dolžine<ref>v merilu, npr. 100 V ≡ 1 cm oziroma 100 V/cm</ref>« '''''U'''''<sub>max</sub>. Če kazalec '''''U'''''<sub>max</sub> zavrtimo iz položaja po sl. 1.11 v nasprotni smeri urinega kazalca, bosta kot in kotu pripadajoča nasprotna kateta pravokotnega trikotnika naraščala. Pri kotu ''α'' = 90 ° doseže kateta »dolžino« '''''U'''''<sub>max</sub>, z nadaljnjim naraščanjem kota se začne njena dolžina zmanjševati … Grafični potek take odvisnosti katete od kota (sl. 1.12 b) ima sinusno obliko. Trenutno vrednost sinusne količine lahko torej zapišemo in računamo z enačbami, kot sta en. 1.2 in 1.3:	+	Fizikalne količine so znanstveniki opredelili tako, da jih lahko '''merimo''' in '''računamo'''. Čeprav je sinusna oblika izmeničnih količin tista, s katero to naredimo najenostavneje, pa sl. 1.9 pove, da tako enostavno, kot z enosmernimi količinami, gotovo ne gre. Za računanje s sinusno količino pa najprej potrebujemo njen '''matematični zapis'''. Po podobi kroga enote (sl. 1.10) je na sl. 1.11 narisan krog, katerega polmer je določen s '''kazalcem''' »dolžine<ref>v merilu, npr. 100 V ≡ 1 cm oziroma 100 V/cm</ref>« '''''U'''''<sub>max</sub>. Če kazalec '''''U'''''<sub>max</sub> zavrtimo iz položaja po sl. 1.11 v nasprotni smeri urinega kazalca, bosta kot in kotu pripadajoča nasprotna kateta pravokotnega trikotnika naraščala. Pri kotu ''α'' = 90 ° doseže kateta »dolžino« '''''U'''''<sub>max</sub>, z nadaljnjim naraščanjem kota se začne njena dolžina zmanjševati … Grafični potek take odvisnosti katete od kota (sl. 1.12 b) ima sinusno obliko. Trenutno vrednost sinusne količine lahko torej zapišemo in računamo z enačbami, kot sta en. 1.2 in 1.3:


Vrstica 76:		Vrstica 76:
	*Trenutna vrednost sinusne količine ''u'', ''i'', ... je določena s produktom maksimalne vrednosti sinusne količine ''U''<sub>m</sub>, ''I''<sub>m</sub> ... in '''sinusa''' trenutnega kota '''''α'''''.</pomembno>		*Trenutna vrednost sinusne količine ''u'', ''i'', ... je določena s produktom maksimalne vrednosti sinusne količine ''U''<sub>m</sub>, ''I''<sub>m</sub> ... in '''sinusa''' trenutnega kota '''''α'''''.</pomembno>

-	'''Primer:'''	+	'''Primer:'''
	<primer>Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.\|\|\|		<primer>Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.\|\|\|
	<latex>u_{\,}\,=\,U_{\mathrm{max}}\,\cdot\,{\mathrm{sin}}\,\,\alpha</latex>		<latex>u_{\,}\,=\,U_{\mathrm{max}}\,\cdot\,{\mathrm{sin}}\,\,\alpha</latex>
Vrstica 98:		Vrstica 98:
	*s '''pretvorniki''' enosmerne napetosti npr. fotonapetostnih generatorjev (omrežne sončne elektrarne) in s '''funkcijskimi generatorji''' (elektronika).</pomembno>		*s '''pretvorniki''' enosmerne napetosti npr. fotonapetostnih generatorjev (omrežne sončne elektrarne) in s '''funkcijskimi generatorji''' (elektronika).</pomembno>

-	Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s '''sinusno''' obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »'''izmenične'''« imeli v mislih '''sinusne''' količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.	+	Pri obravnavi izmeničnih električnih količin se bomo najpogosteje srečavali s '''sinusno''' obliko. Zato se dogovorimo, da bomo z izrazom »'''izmenične'''« imeli v mislih '''sinusne''' količine. Pri vsaki drugačni obliki pa bomo to posebej poudarili.