Periodična funkcija - Zgodovina strani

Admin ob 15:43, 12. julij 2010

2010-07-12T15:43:24Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:43, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Image:~~OET2 a poglavje 01 slika 01~~.svg\|thumb\|Periodična količina, tok <latex>i</latex> in njegova perioda <latex>T</latex>.]]	+	[[Image:eele_slika_visji_001.svg\|thumb\|Slika 1: Periodična količina, tok <latex>i</latex> in njegova perioda <latex>T</latex>.]]
-	[[Image:~~OET2 a poglavje 01 slika 02~~.svg\|thumb\|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]	+	[[Image:eele_slika_visji_002.svg\|thumb\|Slika 2: Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]
	Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:		Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:

Andrej ob 23:24, 19. maj 2010

2010-05-19T23:24:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:24, 19. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg\|thumb\|Periodična količina, tok <latex>i</latex>, in njegova perioda <latex>T</latex>.]]	+	[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg\|thumb\|Periodična količina, tok <latex>i</latex> in njegova perioda <latex>T</latex>.]]
	[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg\|thumb\|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]		[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg\|thumb\|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]
	Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:		Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:
Vrstica 10:		Vrstica 10:


-	'''Zgled 1.'''	+	'''Zgled 1'''
	Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz.		Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:23Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin: 1 revision

2010-05-14T15:55:31Z

1 revision

Nova stran

[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg|thumb|Periodična količina, tok <latex>i</latex>, in njegova perioda <latex>T</latex>.]]
[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg|thumb|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]
Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:

<latex>{i(t + T) = i(t).}</latex>

Kaj zapis sporoča? Če bi časovni diagram toka kopirali na prosojen list, tega pa nato položili na originalni list tako, da bi se diagrama prekrivala, bi trdili, da sta to podobi iste funkcije, ko pa bi prosojen list premikali vzdolž časovne osi in dosegli novo lego prekrivanja, bi trditi isto: da sta diagrama podobi iste funkcije. Najkrajši potreben premik lista ustreza ravno periodi <latex>T</latex>.

'''Zgled 1.'''
Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz.

{{Hierarchy footer}}