Realen kondenzator - Zgodovina strani

Admin ob 18:54, 12. julij 2010

2010-07-12T18:54:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:54, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_45_slika_01~~.svg\|thumb\|Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_055.svg\|thumb\|Slika 55: Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram.]]
-	Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 1).<ref>Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.</ref> Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:	+	Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 55).<ref>Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.</ref> Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:

Andrej ob 22:32, 7. junij 2010

2010-06-07T22:32:06Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:32, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_45_slika_01.svg\|thumb\|Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram]]	+	[[Slika:OET2_a_poglavje_45_slika_01.svg\|thumb\|Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram.]]
	Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 1).<ref>Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.</ref> Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:		Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 1).<ref>Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.</ref> Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:

Vrstica 6:		Vrstica 6:


-	V nadomestnem vezju in v izrazih je tok kondenzatorja predstavljen z dvema, s polnilnim in izolacijskim tokom, čeravno je v resnici nedeljiv; tako moramo razumeti tudi kazalčni diagram.<ref>Izjema je enosmerno vzbujanje (<latex>\omega=0</latex>); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.</ref> Izolacijski tok imenujemo ''izgubni tok'', saj je (kot tak) odgovoren za toplotne izgube v realnem kondenzatorju. Od dobrega kondenzatorja pričakujemo, da je kar najbolj podoben idealnemu: da polnilni tok prevladuje nad izgubnim~~; o~~ tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> kondenzatorja,	+	V nadomestnem vezju in v izrazih je tok kondenzatorja predstavljen z dvema, s polnilnim in izolacijskim tokom, čeravno je v resnici nedeljiv; tako moramo razumeti tudi kazalčni diagram.<ref>Izjema je enosmerno vzbujanje (<latex>\omega=0</latex>); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.</ref> Izolacijski tok imenujemo ''izgubni tok'', saj je (kot tak) odgovoren za toplotne izgube v realnem kondenzatorju. Od dobrega kondenzatorja pričakujemo, da je kar najbolj podoben idealnemu: da polnilni tok prevladuje nad izgubnim. O tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> kondenzatorja:


Vrstica 30:		Vrstica 30:


-	'''Zgled 1.'''	+	'''Zgled 1'''

	Dielektričnost in specifična prevodnost izolanta sta 1,2·10<sup>-11</sup> A·s/V·m in 2,7·10<sup>-10 </sup>S/m. Izračunajmo kvaliteto in kot <latex>\delta</latex> kondenzatorja s tem izolantom pri frekvenci 2 kHz. ⇒ Iz enačb sledi:		Dielektričnost in specifična prevodnost izolanta sta 1,2·10<sup>-11</sup> A·s/V·m in 2,7·10<sup>-10 </sup>S/m. Izračunajmo kvaliteto in kot <latex>\delta</latex> kondenzatorja s tem izolantom pri frekvenci 2 kHz. ⇒ Iz enačb sledi:

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:32Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 13:16, 13. april 2010

2010-04-13T13:16:21Z

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_45_slika_01.svg|thumb|Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram]]
Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 1).<ref>Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.</ref> Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:

<latex>\underline I _C = {\mathrm{j} }\omega C\underline U {\mathrm{ in } }\underline I _G = G_C \underline U {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I = \underline I _C + \underline I _G = \left( {G_C + {\mathrm{j} }\omega C} \right)\underline U = \underline Y \underline U .</latex>

V nadomestnem vezju in v izrazih je tok kondenzatorja predstavljen z dvema, s polnilnim in izolacijskim tokom, čeravno je v resnici nedeljiv; tako moramo razumeti tudi kazalčni diagram.<ref>Izjema je enosmerno vzbujanje (<latex>\omega=0</latex>); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.</ref> Izolacijski tok imenujemo ''izgubni tok'', saj je (kot tak) odgovoren za toplotne izgube v realnem kondenzatorju. Od dobrega kondenzatorja pričakujemo, da je kar najbolj podoben idealnemu: da polnilni tok prevladuje nad izgubnim; o tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> kondenzatorja,

<latex>{Q = \frac{ {\left| {\underline I _C } \right|} }{ {\left| {\underline I _G } \right|} } = \frac{ {\omega C} }{ {G_C } } = \tan \left| \phi \right| = \cot \delta = \frac{1}{ {\tan \delta } }{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\delta = \frac{\pi }{2} - \left| \phi \right|.}</latex>

Definira jo kvocient amplitud polnilnega in izgubnega toka, kateremu ustreza tudi tangens absolutne vrednosti faznega kota. Kot <latex>\delta</latex> imenujemo ''izgubni kot'', <latex>\tan \delta</latex> pa ''tangens izgubnega kota''.

Za kondenzator, ki ima enovito izolacijo, smo ugotovili, da sta kapacitivnost in izolacijska prevodnost v razmerju snovnih konstant izolanta,

<latex>\frac{C}{ {G_C } } = \frac{ {\varepsilon _{\mathrm{r} } \varepsilon _0 } }{\gamma }{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\frac{ {\omega C} }{ {G_C } } = \frac{ {\omega \varepsilon _{\mathrm{r} } \varepsilon _0 } }{\gamma },</latex>

zato je takrat

<latex>{Q = \frac{ {\omega \varepsilon _{\mathrm{r} } \varepsilon _0 } }{\gamma } = \frac{1}{ {\tan \delta } }.}</latex>

Kvaliteta takšnega kondenzatorja postane v resnici »ujetnica« prevodniških in dielektričnih lastnosti izolanta oziroma ''tangensa izgubnega kota izolanta'', ki je eden od tistih podatkov, ki so običajno navedeni v tabelah.<ref>V tabelah so za različne vrednosti frekvence navedene dielektričnost, specifična prevodnost, prebojna trdnost in <latex>\tan\delta</latex>, ki vključuje še posebne, dielektrične izgube (o njih bomo govorili v nadaljevanju).</ref>

'''Zgled 1.'''

Dielektričnost in specifična prevodnost izolanta sta 1,2·10<sup>-11</sup> A·s/V·m in 2,7·10<sup>-10 </sup>S/m. Izračunajmo kvaliteto in kot <latex>\delta</latex> kondenzatorja s tem izolantom pri frekvenci 2 kHz. ⇒ Iz enačb sledi:

<latex>Q = \frac{ {\omega \varepsilon _{\mathrm{r} } \varepsilon _0 } }{ {\gamma _{ {\mathrm{izol} }{\mathrm{.} } } } } = \frac{ {2\pi f\varepsilon _{\mathrm{r} } \varepsilon _0 } }{ {\gamma _{ {\mathrm{izol} }{\mathrm{.} } } } } \cong 560,{\mathrm{ } }\delta = \arctan \frac{1}{Q} \cong {\mathrm{0,1} }^\circ .</latex>

Pri še višjih frekvencah bi bil kondenzator že skoraj idealen; pri frekvenci 50 Hz bi bila kvaliteta le še 14, izgubni kot pa že 4 °.

<references />

{{Hierarchy footer}}