Realna in imaginarna dela imitanc - Zgodovina strani

Admin ob 17:37, 12. julij 2010

2010-07-12T17:37:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:37, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_27_slika_16~~.svg‎\|thumb\|Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_038.svg‎\|thumb\|Slika 38: Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]]
-	Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola. Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo, dobimo:<ref>Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.</ref>	+	Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 38). Izrazimo impedanco dvopola. Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo, dobimo:<ref>Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.</ref>

Andrej ob 21:52, 7. junij 2010

2010-06-07T21:52:08Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:52, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_16.svg‎\|thumb\|Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_16.svg‎\|thumb\|Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]]
-	Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola! Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc —, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo; dobimo:<ref>Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.</ref>	+	Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola. Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo, dobimo:<ref>Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.</ref>


Vrstica 15:		Vrstica 15:


-	Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo ''rezistanca'' oziroma ''reaktanca'', realni in imaginarni del admitance pa ''konduktanca'' oziroma ''susceptanca'':<ref>Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk <latex>R</latex> in <latex>G</latex> za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se žal podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta ''re-aktivno.'' Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.</ref>	+	Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo ''rezistanca'' oziroma ''reaktanca'', realni in imaginarni del admitance pa ''konduktanca'' oziroma ''susceptanca'':<ref>Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk <latex>R</latex> in <latex>G</latex> za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se, žal, podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta ''re-aktivno.'' Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.</ref>

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:29Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 22:15, 5. april 2010

2010-04-05T22:15:53Z

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_16.svg‎|thumb|Sestavljeno breme oblikujejo trije osnovni dvopoli.]]
Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 16). Izrazimo impedanco dvopola! Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc —, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo; dobimo:<ref>Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.</ref>

<latex>\underline Z = \frac{1}{ {\frac{1}{R} + \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega L} } } } + \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega C} } = \frac{ { {\mathrm{j} }\omega LR} }{ {R + {\mathrm{j} }\omega L} } + \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega C} } = \frac{ { {\mathrm{j} }\omega LR} }{ {R + {\mathrm{j} }\omega L} } \cdot \frac{ {R - {\mathrm{j} }\omega L} }{ {R - {\mathrm{j} }\omega L} } - {\mathrm{j} }\frac{1}{ {\omega C} } = </latex>

<latex>\frac{ {\omega ^2 L^2 R + {\mathrm{j} }\omega LR^2 } }{ {R^2 + (\omega L)^2 } } - {\mathrm{j} }\frac{1}{ {\omega C} } = \frac{ {\omega ^2 L^2 R} }{ {R^2 + (\omega L)^2 } } + {\mathrm{j} }\left( {\frac{ {\omega LR^2 } }{ {R^2 + (\omega L)^2 } } - \frac{1}{ {\omega C} } } \right).</latex>

Sporočilo končnih izrazov je predvsem v tem, da sta realni in imaginarni del impedance (admitance) sestavljenega bremena v resnici odvisna od vseh, tudi od tistih podatkov, od katerih bi tega prvi hip morda ne pričakovali:

<latex>{\mathrm{Re} }(\underline Z ) = \frac{ {\omega ^2 L^2 R} }{ {R^2 + (\omega L)^2 } }{\mathrm{ in Im} }(\underline Z ) = \left( {\frac{ {\omega LR^2 } }{ {R^2 + (\omega L)^2 } } - \frac{1}{ {\omega C} } } \right).</latex>

Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo ''rezistanca'' oziroma ''reaktanca'', realni in imaginarni del admitance pa ''konduktanca'' oziroma ''susceptanca'':<ref>Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk <latex>R</latex> in <latex>G</latex> za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se žal podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta ''re-aktivno.'' Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.</ref>

<latex>{\mathop{\rm Re}\nolimits} (\underline Z ) = R\,{\rm{ (rezistanca)}}</latex> in <latex>{\rm{Im}}(\underline Z ) = X\,{\rm{ (reaktanca) }} \Rightarrow \underline Z = R + {\rm{j}}X</latex>

<latex>{\mathop{\rm Re}\nolimits} (\underline Y ) = G\,{\rm{ (konduktanca)}}</latex> in <latex>{\rm{Im}}(\underline Y ) = B\,{\rm{ (susceptanca) }} \Rightarrow \underline Y = G + {\rm{j}}B</latex>

Imenovanji imaginarnih delov imitanc koristimo tudi pri navajanju podatkov za kondenzator in tuljavo. Če je frekvenca vzbujanja znana, potem namesto podatkov za kapacitivnost kondenzatorja in induktivnost tuljave navajamo kar podatka za njuni reaktanci ali susceptanci:

<latex>{X_L} = \omega L,{\rm{ }}{X_C} = - 1/\omega C \Rightarrow {\underline Z _L} = {\rm{j}}{X_L},{\rm{ }}{\underline Z _C} = {\rm{j}}{X_C}</latex>

<latex>{B_L} = - 1/\omega L,{\rm{ }}{B_C} = \omega C \Rightarrow {\underline Y _L} = {\rm{j}}{B_L},{\rm{ }}{\underline Y _C} = {\rm{j}}{B_C}</latex>

<references />

{{Hierarchy footer}}