Realna tuljava - Zgodovina strani

Admin ob 16:50, 15. julij 2010

2010-07-15T16:50:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:50, 15. julij 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	'''Poskus 5.1.1:'''		'''Poskus 5.1.1:'''

-	Na jedro zvončnega transformatorja (230 V /6 V) pritrdimo sondo termometra (slika 5.1.3). Primarno navitje transformatorja priključimo na omrežno napetost, sekundarno navitje pa prek ustreznega reostata obremenimo s tokom npr. 2 A in spremljamo temperaturo jedra.	+	Na jedro zvončnega transformatorja (230 V / 6 V) pritrdimo sondo termometra (slika 5.1.3). Primarno navitje transformatorja priključimo na omrežno napetost, sekundarno navitje pa prek ustreznega reostata obremenimo s tokom npr. 2 A in spremljamo temperaturo jedra.

Admin ob 16:49, 15. julij 2010

2010-07-15T16:49:14Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:49, 15. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]
	<poskus>		<poskus>
	'''Poskus 5.1.1:'''		'''Poskus 5.1.1:'''
-

	Na jedro zvončnega transformatorja (230 V /6 V) pritrdimo sondo termometra (slika 5.1.3). Primarno navitje transformatorja priključimo na omrežno napetost, sekundarno navitje pa prek ustreznega reostata obremenimo s tokom npr. 2 A in spremljamo temperaturo jedra.		Na jedro zvončnega transformatorja (230 V /6 V) pritrdimo sondo termometra (slika 5.1.3). Primarno navitje transformatorja priključimo na omrežno napetost, sekundarno navitje pa prek ustreznega reostata obremenimo s tokom npr. 2 A in spremljamo temperaturo jedra.

-
-	~~[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]~~

	*Temperatura jedra relativno hitro naraste za več kot petnajst stopinj C.		*Temperatura jedra relativno hitro naraste za več kot petnajst stopinj C.

Andrej ob 11:31, 14. maj 2010

2010-05-14T11:31:11Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:31, 14. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-
	<poskus>		<poskus>
	'''Poskus 5.1.1:'''		'''Poskus 5.1.1:'''
Vrstica 18:		Vrstica 17:
	*Vzrok za segrevanje tuljav v izmeničnih električnih krogih je vsota delovnih energij zaradi '''ohmske upornosti navitja''', '''vrtinčnih tokov''' in '''histereze''' v feromagnetnem jedru tuljave.		*Vzrok za segrevanje tuljav v izmeničnih električnih krogih je vsota delovnih energij zaradi '''ohmske upornosti navitja''', '''vrtinčnih tokov''' in '''histereze''' v feromagnetnem jedru tuljave.
	</pomembno>		</pomembno>
-
-
-
-	~~== Realna tuljava brez feromagnetnega jedra ==~~
-
-
-	V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi '''kožni pojav'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 241</ref> v ovojih tuljave, manjša '''kapacitivnost''' med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem '''jalove''' energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo:
-
-
-	~~<latex>{P_{\rm{Cu}}}\, = \,{I^2}{R_{\rm{Cu}}}\|\|\|(W)</latex>~~
-
-
-	~~Glede na znano odvisnost ohmske upornosti vodnika navitja velja:~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Izgubna moč tuljave je premo sorazmerna s specifično upornostjo vodnika navitja '''''ρ''''' in dolžino vodnika '''''l''''' ter obratno sorazmerna s prerezom '''''A''''' vodnika navitja.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~Isti tok realne tuljave premaguje induktivno in ohmsko upornost navitja. Po definiciji načina vezave elementov vemo, da sta v primeru skupnega toka elementa vezana '''zaporedno''':~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Realna tuljava je v bistvu zaporedna vezava ohmske in induktivne upornosti navitja (sl. 5.1.4 b).
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~[[Image:eele_slika_5_1_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]~~
-
-	~~Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave.~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Fazni kot, ki ga v izmeničnem krogu povzroča '''realna tuljava''', je za kot '''''δ''''' '''manjši''' od '''90 º'''.
-	*Odstopanje faznega kota realne tuljave od '''90 º''' je posledica izgub energije v tuljavi, zato imenujemo kot '''''δ''''' '''izgubni''' kot.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~<latex>{\delta \, =\, 90^{\,\circ}\, -\, \varphi }</latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Razmerju ohmske in induktivne upornosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota pravimo '''izgubni faktor''' tuljave ('''''d''''').
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~<latex>d\, = \,\tan \delta \, =\, \frac{U_R}{U_L} \,= \,\frac{R}{X_L}</latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Čim '''manjši''' je '''izgubni faktor''' realne tuljave, tem bliže ''φ'' kotu 90 º, tem '''boljša''' je tuljava.
-	*Obratno vrednost izgubnega faktorja tuljave imenujemo '''faktor kakovosti''' tuljave ('''''Q''''').
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~<latex>Q \,=\, \frac{1}{d} \,=\, \frac{U_L}{U_R}\, =\, \frac{X_L}{R}</latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Faktor kakovosti realne tuljave '''''Q''''' pove, kolikokrat je '''induktivna upornost''' realne tuljave večja od '''ohmske''' upornosti navitja tuljave.
-	*Kakovost realne zračne tuljave je '''premo sorazmerna''' s '''frekvenco'''<ref>če zanemarimo vpliv kožnega pojava in kapacitivnosti ovojev</ref> izmeničnega toka in '''induktivnostjo''' ter '''obratno sorazmerna''' z ohmsko '''upornostjo''' ovojev tuljave.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~'''Primer:'''~~
-
-	~~<primer>~~
-	~~1. Realna tuljava ima pri določeni induktivnosti in frekvenci induktivno upornost 100 Ω in ohmsko upornost navitja 10 Ω. Izračunaj impedanco, izgubni in fazni kot ter faktor kakovosti tuljave.\|\|\|~~
-
-	~~<latex>{Z_{\rm{t}}}\, =\, \sqrt {{R_{\rm{t}}}^2\, + \,{X_{L{\rm{t}}}}^2} \, =\, \sqrt {{{10}^2} \,+\, {{100}^2}}\, =\, \sqrt {10100} \, =\, {\rm{100,5}}\,\Omega </latex>~~
-
-	<latex>\tan \delta \, =\, \frac{R}{X_L}\, =\, \frac{10}{100}\, = {\rm{0,1}} \,\,\,\,\,\Rightarrow \,\,\,\,\,\delta \, =\, {\rm{5,7}}^{\,\circ} \,\,\,\,\, \Rightarrow\,\,\,\,\, \varphi \, = \,90^{\,\circ} \,-\, \delta \, =\, {\rm{84,3}}^{\,\circ} </latex>
-
-	~~<latex>Q\, = \,\frac{1}{d} \,=\, \frac{1}{\rm{0,1}}\, =\, 10</latex>~~
-
-	~~</primer>~~
-
-
-
-	~~== Realna tuljava s feromagnetnim jedrom ==~~
-
-
-	S fizikalnimi osnovami segrevanja Fe jedra zaradi magnetne histereze in vrtinčnih tokov smo se že seznanili<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 217 in 240</ref>, zato si le informativno oglejmo vpliv omenjenih pojavov na izgubo moči v realni tuljavi.
-
-
-	Toplotne izgube nastajajo na '''ohmski''' upornosti. Ker je vzrok za segrevanje Fe jedra isti tok kot za segrevanja navitja, pomeni, da se v primeru tuljave z Fe jedrom toplotnim izgubam zaradi ohmske '''upornosti navitja''', pridružijo še toplotne izgube zaradi '''histereze''' in '''vrtinčnih tokov'''.
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Kakovost realne tuljave s Fe jedrom je '''manjša''' od kakovosti iste tuljave '''brez''' Fe jedra še posebej v primeru '''lameliranih''' Fe jeder.</pomembno>
-
-
-	~~<references />~~


	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Latac ob 15:26, 12. maj 2010

2010-05-12T15:26:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:26, 12. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-

	<poskus>		<poskus>
Vrstica 8:		Vrstica 7:


-	~~Slika 5.1.3~~
	[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]		[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]

Vrstica 48:		Vrstica 46:


-	~~Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a), nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)~~
	[[Image:eele_slika_5_1_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]		[[Image:eele_slika_5_1_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]

Latac ob 09:36, 11. maj 2010

2010-05-11T09:36:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:36, 11. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	~~[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]~~	+
-	~~[[Image:eele_slika_5_1_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]~~	+

	<poskus>		<poskus>
Vrstica 10:		Vrstica 9:

	Slika 5.1.3		Slika 5.1.3
-		+	[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]

	*Temperatura jedra relativno hitro naraste za več kot petnajst stopinj C.		*Temperatura jedra relativno hitro naraste za več kot petnajst stopinj C.
Vrstica 50:		Vrstica 49:

	Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a), nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)		Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a), nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)
-		+	[[Image:eele_slika_5_1_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]

	Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave.		Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave.

Andrej ob 14:01, 8. maj 2010

2010-05-08T14:01:54Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:01, 8. maj 2010
Vrstica 115:		Vrstica 115:


		+	<references />


-	~~<references />~~
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:12, 8. maj 2010

2010-05-08T13:12:59Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:12, 8. maj 2010
Vrstica 113:		Vrstica 113:
	<pomembno>		<pomembno>
	*Kakovost realne tuljave s Fe jedrom je '''manjša''' od kakovosti iste tuljave '''brez''' Fe jedra še posebej v primeru '''lameliranih''' Fe jeder.</pomembno>		*Kakovost realne tuljave s Fe jedrom je '''manjša''' od kakovosti iste tuljave '''brez''' Fe jedra še posebej v primeru '''lameliranih''' Fe jeder.</pomembno>
-
-
-
-
-
-
-
-

Andrej ob 12:55, 8. maj 2010

2010-05-08T12:55:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:55, 8. maj 2010
Vrstica 27:		Vrstica 27:


-	V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi), imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi '''kožni pojav'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 241</ref> v ovojih tuljave, manjša '''kapacitivnost''' med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem '''jalove''' energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo:	+	V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi '''kožni pojav'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 241</ref> v ovojih tuljave, manjša '''kapacitivnost''' med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem '''jalove''' energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo:


Vrstica 49:		Vrstica 49:


-	Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)	+	Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a), nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)


-	Glede na namen tuljave, je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave.	+	Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave.


Vrstica 65:		Vrstica 65:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Razmerju ohmske in induktivne upornosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota, pravimo '''izgubni faktor''' tuljave ('''''d''''').	+	*Razmerju ohmske in induktivne upornosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota pravimo '''izgubni faktor''' tuljave ('''''d''''').
	</pomembno>		</pomembno>

Vrstica 112:		Vrstica 112:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Kakovost realne tuljave s Fe jedrom je '''manjša''' od kakovosti iste tuljave '''brez''' Fe jedra, še posebej v primeru '''lameliranih''' Fe jeder.</pomembno>	+	*Kakovost realne tuljave s Fe jedrom je '''manjša''' od kakovosti iste tuljave '''brez''' Fe jedra še posebej v primeru '''lameliranih''' Fe jeder.</pomembno>

Latac ob 08:52, 3. maj 2010

2010-05-03T08:52:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:52, 3. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_5_1_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.3]]
		+	[[Image:eele_slika_5_1_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]
		+
	<poskus>		<poskus>
	'''Poskus 5.1.1:'''		'''Poskus 5.1.1:'''

Admin: 1 revision

2010-03-28T22:15:31Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 22:15, 28. marec 2010