Sestavljene vezave dvopolov - Zgodovina strani

Admin ob 17:32, 12. julij 2010

2010-07-12T17:32:59Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:32, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_27_slika_15~~.~~svg‎~~\|thumb\|Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_037.svg\|thumb\|Slika 37: Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]
-	O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 15). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:	+	O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 37). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:

Andrej ob 21:49, 7. junij 2010

2010-06-07T21:49:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:49, 7. junij 2010
Vrstica 6:		Vrstica 6:


-	Sestavljeno breme naj je priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec <latex>{\underline I}</latex>. Kazalcu napetosti <latex>{\underline U}</latex> sestavljenega bremena ustreza produkt <latex>{\underline Z}{\underline I}</latex>; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:	+	Sestavljeno breme naj bo priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec <latex>{\underline I}</latex>. Kazalcu napetosti <latex>{\underline U}</latex> sestavljenega bremena ustreza produkt <latex>{\underline Z}{\underline I}</latex>; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:


Vrstica 12:		Vrstica 12:


-	Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih~~; tamkajšnje~~ realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša~~; v~~ ilustracijo ~~temu~~ naj ~~služi~~ naslednji zgled.	+	Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled.


-	'''Zgled 4. '''	+	'''Zgled 4 '''

-	Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov! ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:	+	Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov. ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:28Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 22:02, 5. april 2010

2010-04-05T22:02:58Z

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_15.svg‎|thumb|Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]
O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 15). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:

<latex>\underline Z _{12} = \underline Z _1 + \underline Z _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline Y _{12} = \frac{1}{ {\underline Z _{12} } }{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline Y = \underline Y _{12} + \frac{1}{ {\underline Z _3 } } = \frac{1}{ {\underline Z _1 + \underline Z _2 } } + \frac{1}{ {\underline Z _3 } } = \frac{1}{ {\underline Z } }.</latex>

Sestavljeno breme naj je priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec <latex>{\underline I}</latex>. Kazalcu napetosti <latex>{\underline U}</latex> sestavljenega bremena ustreza produkt <latex>{\underline Z}{\underline I}</latex>; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:

<latex>\underline U = \underline Z \underline I {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _{ {\mathrm{12} } } = \underline Y _{12} \underline U {\mathrm{, } }\underline I _{\mathrm{3} } = \underline Y _3 \underline U {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline U _1 = \underline Z _1 \underline I _{ {\mathrm{12} } } {\mathrm{, } }\underline U _2 = \underline Z _2 \underline I _{ {\mathrm{12} } } .</latex>

Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih; tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša; v ilustracijo temu naj služi naslednji zgled.

'''Zgled 4. '''

Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov! ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:

<latex>\underline Y _{12} = \frac{1}{ {\underline Z _1 + \underline Z _2 } } = \frac{1}{ {(1 + {\mathrm{j) } } \Omega } } = \frac{ {(1 - {\mathrm{j} })} }{ { {\mathrm{2 } }\Omega } } = ({\mathrm{0,5} } - {\mathrm{j0,5} }){\mathrm{ S } } \Rightarrow </latex>

<latex>\underline Y = \underline Y _{12} + \frac{1}{ {\underline Z _3 } } = ({\mathrm{0,5} } - {\mathrm{j0,5} }){\mathrm{ S} } + \frac{1}{ { {\mathrm{2 } }\Omega } } = (1 - {\mathrm{j0,5} }){\mathrm{ S } } \Rightarrow </latex>

<latex>\underline Z = \frac{1}{ {\underline Y } } = \frac{1}{ {(1 - {\mathrm{j0,5} }){\mathrm{ S} } } } = \frac{ {(1 + {\mathrm{j0,5} })} }{ { {\mathrm{1,25 S} } } } = ({\mathrm{0,8} } + {\mathrm{j0,4) } }\Omega {\mathrm{ } } \Rightarrow </latex>

<latex>\underline U = \underline Z \underline I = ({\mathrm{0,8} } + {\mathrm{j0,4) } }\Omega \cdot {\mathrm{j} }2{\mathrm{ A} } = ({\mathrm{1,6} } + {\mathrm{j0,8} }){\mathrm{ V } } \Rightarrow </latex>

<latex>\underline I _{ {\mathrm{12} } } = \underline Y _{12} \underline U = ({\mathrm{0,5} } - {\mathrm{j0,5} }){\mathrm{ S} } \cdot ({\mathrm{1,6} } + {\mathrm{j0,8} }){\mathrm{ V} } = ({\mathrm{1,2} } - {\mathrm{j0,4} }){\mathrm{ A} }</latex> in

<latex>\underline I _{\mathrm{3} } = \underline Y _3 \underline U = {\mathrm{0,5 S} } \cdot ({\mathrm{1,6} } + {\mathrm{j0,8} }){\mathrm{ V} } = ({\mathrm{0,8} } + {\mathrm{j0,4} }){\mathrm{ A } } \Rightarrow </latex>

<latex>\underline U _1 = \underline Z _1 \underline I _{ {\mathrm{12} } } = (1 - {\mathrm{j) } }\Omega \cdot ({\mathrm{1,2} } - {\mathrm{j0,4} }){\mathrm{ A} } = ({\mathrm{0,8} } - {\mathrm{j1,6} }){\mathrm{ V } }</latex> in

<latex>\underline U _2 = \underline Z _2 \underline I _{ {\mathrm{12} } } = {\mathrm{j2 } }\Omega \cdot ({\mathrm{1,2} } - {\mathrm{j0,4} }){\mathrm{ A} } = ({\mathrm{0,8} } + {\mathrm{j2,4} }){\mathrm{ V} }{\mathrm{.} }</latex>

{{Hierarchy footer}}