Tokovni delilnik - Zgodovina strani

Admin ob 18:23, 12. julij 2010

2010-07-12T18:23:41Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:23, 12. julij 2010
Vrstica 4:		Vrstica 4:


-	<latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2 ~~{\mathrm{~~ in ~~} }~~\underline U = \underline I _1 /\underline Y _1 = \underline I _2 /\underline Y _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1:\underline I _2 = \underline Y _1:\underline Y _2 .</latex>	+	<latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2</latex> in <latex>\underline U = \underline I _1 /\underline Y _1 = \underline I _2 /\underline Y _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1:\underline I _2 = \underline Y _1:\underline Y _2 .</latex>

Admin ob 18:23, 12. julij 2010

2010-07-12T18:23:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:23, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎\|thumb\|Slika 72: Admitančni delilnik in kazalčni diagram napetosti in tokov ter tokovni trikotnik.]]		[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎\|thumb\|Slika 72: Admitančni delilnik in kazalčni diagram napetosti in tokov ter tokovni trikotnik.]]
-	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎\|thumb\|Slika 73: Toka v vzporednih vejah imata enako temensko vrednost, v faznem kotu pa se razlikujeta za ~~90&degree;~~.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎\|thumb\|Slika 73: Toka v vzporednih vejah imata enako temensko vrednost, v faznem kotu pa se razlikujeta za 90º.]]
	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:		Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:

Admin ob 18:22, 12. julij 2010

2010-07-12T18:22:32Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:22, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎\|thumb\|Slika 72: ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎\|thumb\|Slika 72: Admitančni delilnik in kazalčni diagram napetosti in tokov ter tokovni trikotnik.]]
-	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎\|thumb\|Slika 73: ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎\|thumb\|Slika 73: Toka v vzporednih vejah imata enako temensko vrednost, v faznem kotu pa se razlikujeta za 90&degree;.]]
	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:		Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:

Admin ob 18:21, 12. julij 2010

2010-07-12T18:21:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:21, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 7). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:	+	[[Slika:eele_slika_visji_072.svg‎\|thumb\|Slika 72: ]]
		+	[[Slika:eele_slika_visji_073.svg‎\|thumb\|Slika 73: ]]
		+	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 72). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:


Vrstica 10:		Vrstica 12:
	'''Zgled 3'''		'''Zgled 3'''

-	V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °.<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 8). Njun grafičen odnos povzema relacija <latex>\underline I_2=\,{\mathrm{j}}\underline I _1</latex>, kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:	+	V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °.<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 73). Njun grafičen odnos povzema relacija <latex>\underline I_2=\,{\mathrm{j}}\underline I _1</latex>, kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:

Andrej ob 08:43, 8. junij 2010

2010-06-08T08:43:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:43, 8. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 7). Veji imata ~~skupen~~ kazalec napetosti, zato velja:	+	Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 7). Veji imata skupni kazalec napetosti, zato velja:


Vrstica 5:		Vrstica 5:


-	Kazalčna slika rezultira v trikotnik kazalcev tokov. Vse kar smo povedali pri impedančnem delilniku se tu (ob smiselnih zamenjavah) še enkrat ponovi.	+	Kazalčna slika rezultira v trikotnik kazalcev tokov. Vse kar smo povedali pri impedančnem delilniku, se tu (ob smiselnih zamenjavah) še enkrat ponovi.


-	'''Zgled 3.'''	+	'''Zgled 3'''

-	V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °!<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 8). Njun grafičen odnos povzema relacija <latex>\underline I_2=\,{\mathrm{j}}\underline I _1</latex>, kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:	+	V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °.<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 8). Njun grafičen odnos povzema relacija <latex>\underline I_2=\,{\mathrm{j}}\underline I _1</latex>, kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:


Vrstica 16:		Vrstica 16:


-	Kratek račun pokaže, da bo zahtevam naloge zadoščeno, ko bosta impedanci vej v potrebni relaciji~~; iz~~ nje sledi:	+	Kratek račun pokaže, da bo zahtevam naloge zadoščeno, ko bosta impedanci vej v potrebni relaciji. Iz nje sledi:

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:34Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 07:58, 15. april 2010

2010-04-15T07:58:22Z

Nova stran

Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 7). Veji imata skupen kazalec napetosti, zato velja:

<latex>\underline I = \underline I _1 + \underline I _2 {\mathrm{ in } }\underline U = \underline I _1 /\underline Y _1 = \underline I _2 /\underline Y _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1:\underline I _2 = \underline Y _1:\underline Y _2 .</latex>

Kazalčna slika rezultira v trikotnik kazalcev tokov. Vse kar smo povedali pri impedančnem delilniku se tu (ob smiselnih zamenjavah) še enkrat ponovi.

'''Zgled 3.'''

V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence <latex>\omega</latex>, določimo kapacitivnost <latex>C</latex> kondenzatorja in upornost <latex>R_2</latex> upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °!<ref>Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.</ref>; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 8). Njun grafičen odnos povzema relacija <latex>\underline I_2=\,{\mathrm{j}}\underline I _1</latex>, kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:

<latex>\underline I _2 = {\mathrm{j} }\underline I _1 </latex> in <latex>\underline U = \underline Z _1 \underline I _1 = \underline Z _2 \underline I _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1 \underline Z _1 = \underline I _2 \underline Z _1 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline I _1 \underline Z _1 = {\mathrm{j} }\underline I _1 \underline Z _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline Z _1 = {\mathrm{j} }\underline Z _2 .</latex>

Kratek račun pokaže, da bo zahtevam naloge zadoščeno, ko bosta impedanci vej v potrebni relaciji; iz nje sledi:

<latex>\underline Z _1 = {\mathrm{j} }\underline Z _2 {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }R_1 + {\mathrm{j} }\omega L_1 = {\mathrm{j} }\left( {R_2 + {\mathrm{j} }(\omega L_2 - 1/\omega C)} \right) = (1/\omega C - \omega L_2 ) + {\mathrm{j} }R_2 {\mathrm{ } } \Rightarrow </latex>

<latex>R_2 = \omega L_1</latex> in <latex>C = 1/\omega \left( {R_1 + \omega L_2 } \right)</latex>.

<references />

{{Hierarchy footer}}