Uporaba napetostne resonance - Zgodovina strani

Andrej ob 22:29, 7. junij 2010

2010-06-07T22:29:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:29, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, ..., torej tolikšne, kot so frekvence napetosti virov. Impedanco <latex>\underline Z(\omega_X)</latex> verige nihajnih krogov določa vsota	+	Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex> ..., torej tolikšne, kot so frekvence napetosti virov. Impedanco <latex>\underline Z(\omega_X)</latex> verige nihajnih krogov določa vsota


Vrstica 11:		Vrstica 11:


-	Od tod sledi, da je amplituda <latex>X</latex>-te napetosti na <latex>X</latex>-tem nihajnem krogu največja in praktično enaka amplitudi napetosti <latex>X</latex>-tega vira, amplitude ostalih delnih napetosti pa so od nje krepko manjše. Od tod sledi vloga, ki jo ~~vrši~~ vezje: ~~vsak~~ od nihajnih krogov izbere iz množice ponujenih napetosti zgolj tisto, na katere frekvenco je uglašen.	+	Od tod sledi, da je amplituda <latex>X</latex>-te napetosti na <latex>X</latex>-tem nihajnem krogu največja in praktično enaka amplitudi napetosti <latex>X</latex>-tega vira, amplitude ostalih delnih napetosti pa so od nje krepko manjše. Od tod sledi vloga, ki jo opravlja vezje: Vsak od nihajnih krogov izbere iz množice ponujenih napetosti zgolj tisto, na katere frekvenco je uglašen.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Admin: 1 revision

2010-05-14T16:09:31Z

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 16:35, 12. april 2010

2010-04-12T16:35:38Z

Nova stran

Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, ..., torej tolikšne, kot so frekvence napetosti virov. Impedanco <latex>\underline Z(\omega_X)</latex> verige nihajnih krogov določa vsota

<latex>\underline Z (\omega _X ) = \frac{1}{ {G_A + {\mathrm{j} }\left( {\omega _X C_A - 1/\omega _X L_A } \right)} } + \frac{1}{ {G_B + {\mathrm{j} }\left( {\omega _X C_B - 1/\omega _X L_B } \right)} } + \,...</latex>

Če so frekvence virov tolikšne, da sta prva večja in prva manjša od <latex>f_X</latex> izrazito izven intervala pasovne širine <latex>X</latex>-tega nihajnega kroga, potem je impedanca verige nihajnih krogov približno enaka kar impedanci ''X''-tega nihajnega kroga:

<latex>\underline Z (\omega _X ) \cong \frac{1}{ {G_X + {\mathrm{j} }\left( {\omega _X C_X - 1/\omega _X L_X } \right)} } = \frac{1}{ {G_X } } = R_X</latex>.

Od tod sledi, da je amplituda <latex>X</latex>-te napetosti na <latex>X</latex>-tem nihajnem krogu največja in praktično enaka amplitudi napetosti <latex>X</latex>-tega vira, amplitude ostalih delnih napetosti pa so od nje krepko manjše. Od tod sledi vloga, ki jo vrši vezje: vsak od nihajnih krogov izbere iz množice ponujenih napetosti zgolj tisto, na katere frekvenco je uglašen.

{{Hierarchy footer}}