Zaporedni električni nihajni krog - Zgodovina strani

Admin ob 19:42, 31. avgust 2010

2010-08-31T19:42:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:42, 31. avgust 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<interaktivni>		<interaktivni>
	<rezultat>56\|57\|58\|59\|60</rezultat>		<rezultat>56\|57\|58\|59\|60</rezultat>
-	<reseni>36\|37</reseni>	+	<reseni>34\|35</reseni>
	</interaktivni>		</interaktivni>
	[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]		[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]

Admin ob 19:40, 31. avgust 2010

2010-08-31T19:40:28Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:40, 31. avgust 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<interaktivni>		<interaktivni>
	<rezultat>56\|57\|58\|59\|60</rezultat>		<rezultat>56\|57\|58\|59\|60</rezultat>
		+	<reseni>36\|37</reseni>
	</interaktivni>		</interaktivni>
	[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]		[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]

Admin ob 18:30, 31. avgust 2010

2010-08-31T18:30:16Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:30, 31. avgust 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	<interaktivni>
		+	<rezultat>56\|57\|58\|59\|60</rezultat>
		+	</interaktivni>
	[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]		[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]
	[[Image:eele_slika_7_3_5.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]]		[[Image:eele_slika_7_3_5.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]]

Admin ob 18:59, 18. maj 2010

2010-05-18T18:59:18Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:59, 18. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]
		+	[[Image:eele_slika_7_3_5.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]]
		+
	Zaporedni ''RLC'' nihajni krog je v osnovi izmenični krog z vsemi lastnostmi, ki smo jih spoznali pri obravnavi kroga z zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja.		Zaporedni ''RLC'' nihajni krog je v osnovi izmenični krog z vsemi lastnostmi, ki smo jih spoznali pri obravnavi kroga z zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja.

Admin ob 18:59, 18. maj 2010

2010-05-18T18:59:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:59, 18. maj 2010
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Zaporedno vezavo upora z upornostjo 27 Ω, tuljave z induktivnostjo 38 mH in upornostjo navitja 23 Ω ter kondenzatorja s kapacitivnostjo 47 nF priključimo na generator sinusne napetosti ≈ 2 V, katere frekvenco lahko spreminjamo (sl. 7.3.4).		Zaporedno vezavo upora z upornostjo 27 Ω, tuljave z induktivnostjo 38 mH in upornostjo navitja 23 Ω ter kondenzatorja s kapacitivnostjo 47 nF priključimo na generator sinusne napetosti ≈ 2 V, katere frekvenco lahko spreminjamo (sl. 7.3.4).

-
-	~~[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]~~

	Pri stalni napetosti izvora 2 V postopoma povečujmo frekvenco napetosti od npr. 1000 do 10000 Hz in merimo tok v krogu. Dobili bomo vrednosti, ki jih grafično ponazarja slika 7.3.5.		Pri stalni napetosti izvora 2 V postopoma povečujmo frekvenco napetosti od npr. 1000 do 10000 Hz in merimo tok v krogu. Dobili bomo vrednosti, ki jih grafično ponazarja slika 7.3.5.

-
-	~~[[Image:eele_slika_7_3_5.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]]~~

	*Pri določeni frekvenci (≈ 3,76 kHz) je tok v nihajnem krogu velik, pri višjih in nižjih frekvencah pa je bistveno manjši.		*Pri določeni frekvenci (≈ 3,76 kHz) je tok v nihajnem krogu velik, pri višjih in nižjih frekvencah pa je bistveno manjši.

Andrej ob 11:49, 14. maj 2010

2010-05-14T11:49:00Z

Prikaži spremembe

Latac ob 15:36, 12. maj 2010

2010-05-12T15:36:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:36, 12. maj 2010
Vrstica 8:		Vrstica 8:


-	~~Slika 7.3.4~~
	[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]		[[Image:eele_slika_7_3_4.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.4]]

Vrstica 14:		Vrstica 13:


-	~~Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem ''RLC'' nihajnem krogu~~
	[[Image:eele_slika_7_3_5.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]]		[[Image:eele_slika_7_3_5.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.5: Frekvenčni potek toka v zaporednem RLC nihajnem krogu]]

Vrstica 124:		Vrstica 122:


-	~~Slika 7.3.6: Časovni potek moči v nihajnem krogu slabe kakovosti~~
	[[Image:eele_slika_7_3_6.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.6: Časovni potek moči v nihajnem krogu slabe kakovosti]]		[[Image:eele_slika_7_3_6.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.6: Časovni potek moči v nihajnem krogu slabe kakovosti]]
	</primer>		</primer>
Vrstica 168:		Vrstica 165:


-	~~Slika 7.3.7: Frekvenčni prepustni pas nihajnega kroga (prepustnega filtra)~~
	[[Image:eele_slika_7_3_7.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.7: Frekvenčni prepustni pas nihajnega kroga (prepustnega filtra)]]		[[Image:eele_slika_7_3_7.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.7: Frekvenčni prepustni pas nihajnega kroga (prepustnega filtra)]]

Vrstica 226:		Vrstica 222:


-	~~Slika 7.3.8: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka zaporednega nihajnega kroga~~
	[[Image:eele_slika_7_3_8.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.8: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka zaporednega nihajnega kroga]]		[[Image:eele_slika_7_3_8.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.8: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka zaporednega nihajnega kroga]]

Vrstica 252:		Vrstica 247:


-	~~Slika 7.3.9: Frekvenčni karakteristiki polne upornosti in prevodnosti zaporednega nihajnega kroga~~
	[[Image:eele_slika_7_3_9.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.9: Frekvenčni karakteristiki polne upornosti in prevodnosti zaporednega nihajnega kroga]]		[[Image:eele_slika_7_3_9.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.9: Frekvenčni karakteristiki polne upornosti in prevodnosti zaporednega nihajnega kroga]]

Vrstica 268:		Vrstica 262:


-	~~Slika 7.3.10~~
	[[Image:eele_slika_7_3_10.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.10]]		[[Image:eele_slika_7_3_10.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.10]]

Andrej ob 14:06, 8. maj 2010

2010-05-08T14:06:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:06, 8. maj 2010
Vrstica 331:		Vrstica 331:

	<references />		<references />
		+
		+
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:47, 8. maj 2010

2010-05-08T13:47:34Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:47, 8. maj 2010
Vrstica 328:		Vrstica 328:

	Napetostno resonanco koristno uporabljamo na področju elektronike, predvsem v radijski, TV in krmilni tehniki. Na področju '''energetike''', kjer so večje napetosti in moči izvorov, moramo biti pri konstrukciji električnih naprav in sistemov previdni. Delovanje le-teh na frekvencah, ki so blizu ali enake njihovi resonančni frekvenci, je lahko vzrok nepričakovano visokih napetosti, '''nevarnih''' za merilnike, izolacijo in tudi za človeka.		Napetostno resonanco koristno uporabljamo na področju elektronike, predvsem v radijski, TV in krmilni tehniki. Na področju '''energetike''', kjer so večje napetosti in moči izvorov, moramo biti pri konstrukciji električnih naprav in sistemov previdni. Delovanje le-teh na frekvencah, ki so blizu ali enake njihovi resonančni frekvenci, je lahko vzrok nepričakovano visokih napetosti, '''nevarnih''' za merilnike, izolacijo in tudi za človeka.
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-


	<references />		<references />
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:47, 8. maj 2010

2010-05-08T13:47:20Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:47, 8. maj 2010
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	'''Poskus 7.3.1:'''		'''Poskus 7.3.1:'''

-	Zaporedno vezavo upora z upornostjo 27 Ω, tuljave z induktivnostjo 38 mH in upornostjo navitja 23 Ω ter kondenzatorja s kapacitivnostjo 47 nF, priključimo na generator sinusne napetosti ≈ 2 V, katere frekvenco lahko spreminjamo (sl. 7.3.4).	+	Zaporedno vezavo upora z upornostjo 27 Ω, tuljave z induktivnostjo 38 mH in upornostjo navitja 23 Ω ter kondenzatorja s kapacitivnostjo 47 nF priključimo na generator sinusne napetosti ≈ 2 V, katere frekvenco lahko spreminjamo (sl. 7.3.4).


Vrstica 51:		Vrstica 51:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Frekvenco '''vsiljenega''' nihanja, pri kateri je amplituda nihanja energije v zaporednem nihajnem krogu bistveno '''večja''' kot pri drugih frekvencah, imenujemo '''resonančna'''<ref>lat. ~~resonare –~~ odmevati, skupaj nihati</ref> frekvenca ('''''f''<sub>r</sub>''').	+	*Frekvenco '''vsiljenega''' nihanja, pri kateri je amplituda nihanja energije v zaporednem nihajnem krogu bistveno '''večja''' kot pri drugih frekvencah, imenujemo '''resonančna'''<ref>resonare, lat. = odmevati, skupaj nihati</ref> frekvenca ('''''f''<sub>r</sub>''').
	</pomembno>		</pomembno>

Vrstica 94:		Vrstica 94:


-	Spoznali smo, da se pri '''vsiljenem''' nihanju pri '''resonančni''' frekvenci izmenjuje energija med kondenzatorjem in tuljavo z največjo intenzivnostjo in da je za vzdrževanje vsiljenega nihanja potrebno kriti izgube energije v realnem kondenzatorju in tuljavi z dovajanjem energije iz izvora napetosti. Čim kakovostnejša sta kondenzator in tuljava tem manjše bodo izgube in manj energije bo potrebno za vzdrževanje nihanja energije v nihajnem krogu.	+	Spoznali smo, da se pri '''vsiljenem''' nihanju pri '''resonančni''' frekvenci izmenjuje energija med kondenzatorjem in tuljavo z največjo intenzivnostjo in da je za vzdrževanje vsiljenega nihanja potrebno kriti izgube energije v realnem kondenzatorju in tuljavi z dovajanjem energije iz izvora napetosti. Čim kakovostnejša sta kondenzator in tuljava, tem manjše bodo izgube in manj energije bo potrebno za vzdrževanje nihanja energije v nihajnem krogu.


Vrstica 116:		Vrstica 116:
	'''Primer:'''		'''Primer:'''
	<primer>		<primer>
-	Kolikšna je kakovost zaporednega nihajnega kroga v katerem je induktivnost tuljave 20 mH in ohmska upornost ovojev tuljave 10 Ω, pri resonančni frekvenci 5 kHz? Izgube v kondenzatorju in izvoru so v primerjavi s tuljavo dovolj majhne, da jih lahko zanemarimo.\|\|\|	+	Kolikšna je kakovost zaporednega nihajnega kroga, v katerem je induktivnost tuljave 20 mH in ohmska upornost ovojev tuljave 10 Ω pri resonančni frekvenci 5 kHz? Izgube v kondenzatorju in izvoru so v primerjavi s tuljavo dovolj majhne, da jih lahko zanemarimo.\|\|\|

	<latex>Q \,= \,\frac{{\omega _{\rm{r}}}L}{R}\, =\, \frac{2\pi {f_{\rm{r}}}L}{R}\, =\, \frac{2\pi \, \cdot\, 5 \,\cdot \,{{10}^3}\, \cdot\, 20 \,\cdot \,{10}^{ - 3}}{10}\, =\, {\rm{62,8}}</latex>		<latex>Q \,= \,\frac{{\omega _{\rm{r}}}L}{R}\, =\, \frac{2\pi {f_{\rm{r}}}L}{R}\, =\, \frac{2\pi \, \cdot\, 5 \,\cdot \,{{10}^3}\, \cdot\, 20 \,\cdot \,{10}^{ - 3}}{10}\, =\, {\rm{62,8}}</latex>
Vrstica 155:		Vrstica 155:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Področje frekvenc, katerih toke zaporedni nihajni krog dobro '''prevaja''', imenujemo '''prepustni frekvenčni''' pas nihajnega kroga ('''''B''''')<ref>po IEC, angl. band width</ref> (~~sli.~~ 7.3.7).	+	*Področje frekvenc, katerih toke zaporedni nihajni krog dobro '''prevaja''', imenujemo '''prepustni frekvenčni''' pas nihajnega kroga ('''''B''''')<ref>po IEC, angl. band width</ref> (slika 7.3.7).
	</pomembno>		</pomembno>

Vrstica 271:		Vrstica 271:
	[[Image:eele_slika_7_3_10.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.10]]		[[Image:eele_slika_7_3_10.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.10]]

-	*Padec napetosti na delovni upornosti kroga (če upoštevamo tudi izgubni upornosti tuljave in kondenzatorja), je približno enaka napetosti izvora.	+	*Padec napetosti na delovni upornosti kroga (če upoštevamo tudi izgubni upornosti tuljave in kondenzatorja) je približno enaka napetosti izvora.
	*Padca napetosti na tuljavi in kondenzatorju sta enaki in veliko večji od napetosti izvora.		*Padca napetosti na tuljavi in kondenzatorju sta enaki in veliko večji od napetosti izvora.
	</poskus>		</poskus>