Admin ob 20:28, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 20:28:31 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:28, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_45_slika_08~~.svg‎\|thumb\|Nihajni krog oblikujeta tokrat realen kondenzator in realna tuljava; drugačnost do zaporednega nihajnega kroga vnaša upor pri kondenzatorju. ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_056.svg‎\|thumb\|Slika 56: Nihajni krog oblikujeta tokrat realen kondenzator in realna tuljava; drugačnost do zaporednega nihajnega kroga vnaša upor pri kondenzatorju.]]
-	Vzporedni in zaporedni nihajni krog sta osnovni in za analizo najpreprostejši nihajni vezji, nikakor pa ne edini. Navidez preprosto vezje zaporedne vezave upora in tuljave in njej vzporednega kondenzatorja in upora (pomeniti more nadomestno vezje realnega nihajnega kroga, ki ga oblikujeta realna tuljava in realen kondenzator) je že zahtevnejši primer (slika 8). Izrazimo impedanco vezja, njeno absolutno vrednost in argument:	+	Vzporedni in zaporedni nihajni krog sta osnovni in za analizo najpreprostejši nihajni vezji, nikakor pa ne edini. Navidez preprosto vezje zaporedne vezave upora in tuljave in njej vzporednega kondenzatorja in upora (pomeniti more nadomestno vezje realnega nihajnega kroga, ki ga oblikujeta realna tuljava in realen kondenzator) je že zahtevnejši primer (slika 56). Izrazimo impedanco vezja, njeno absolutno vrednost in argument:

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:31 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 16:42, 12. april 2010

Admin — Mon, 12 Apr 2010 16:42:11 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_45_slika_08.svg‎|thumb|Nihajni krog oblikujeta tokrat realen kondenzator in realna tuljava; drugačnost do zaporednega nihajnega kroga vnaša upor pri kondenzatorju. ]]
Vzporedni in zaporedni nihajni krog sta osnovni in za analizo najpreprostejši nihajni vezji, nikakor pa ne edini. Navidez preprosto vezje zaporedne vezave upora in tuljave in njej vzporednega kondenzatorja in upora (pomeniti more nadomestno vezje realnega nihajnega kroga, ki ga oblikujeta realna tuljava in realen kondenzator) je že zahtevnejši primer (slika 8). Izrazimo impedanco vezja, njeno absolutno vrednost in argument:

<latex>\underline Z (\omega ) = R_L + {\mathrm{j} }\omega L + \frac{1}{ {G_C + {\mathrm{j} }\omega C} } = R_L + {\mathrm{j} }\omega L + \frac{ {G_C - {\mathrm{j} }\omega C} }{ {G_C^2 + (\omega C)^2 } } = </latex>

<latex>R_L + \frac{ {G_C } }{ {G_C^2 + (\omega C)^2 } } + {\mathrm{j} }\left( {\omega L - \frac{ {\omega C} }{ {G_C^2 + (\omega C)^2 } } } \right){\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }</latex>

<latex>\left| {\underline Z (\omega )} \right| = \sqrt {\left( {R_L + \frac{ {G_C } }{ {G_C^2 + (\omega C)^2 } } } \right)^2 + \left( {\omega L - \frac{ {\omega C} }{ {G_C^2 + (\omega C)^2 } } } \right)^2 }</latex>,

<latex>\phi (\omega ) = \arctan \frac{ {\omega L\left( {G_C^2 + (\omega C)^2 } \right) - \omega C} }{ {R_L \left( {G_C^2 + (\omega C)^2 } \right) + G_C } }</latex>.

Pri vzbujanju dvopola z napetostnim virom nastavljive frekvence nastopi tokovna resonanca pri frekvenci, pri kateri je absolutna vrednost impedance najmanjša. Njeno vrednost najdemo numerično, in sicer tako, da funkcijo <latex>|\underline Z(\omega)|</latex> tabeliramo (narišemo) in iz nje izčitamo približno vrednost frekvence, pri kateri ima krivulja minimum.

Druga pot določitve resonančne frekvence je sicer analitična, vendar približna: opira se na izkušnjo, da je fazni kot za osnovni nihajni vezji v resonanci enak nič. Če bi to uveljavili v tem vezju, bi za frekvenco <latex>f_{0 {\mathrm{\varphi}}}</latex>, pri kateri je fazni kot enak nič, dobili tole:

<latex>\omega _{0\phi } L\left( {G_C^2 + (\omega _{0\phi } C)^2 } \right) - \omega _{0\phi } C = 0{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }(\omega _{0\phi } C)^2 + G_C^2 = \frac{C}{L}{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }</latex>

<latex>\omega _{0\phi } = \sqrt {\frac{1}{ {LC} } - \left( {\frac{ {G_C } }{C} } \right)^2 } {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }f_{0\phi } = \frac{1}{ {2\pi } }\sqrt {\frac{1}{ {LC} } - \left( {\frac{ {G_C } }{C} } \right)^2 }</latex>.

Po tej formuli izračunana frekvenca ni povsem prava resonančna frekvenca, se pa izkaže, da je zelo blizu nje. Pri tej frekvenci je impedanca nihajnega vezja realna:

<latex>\underline Z (\omega _{0\phi } ) = R_L + \frac{ {G_C } }{ {G_C^2 + (\omega _{0\phi } C)^2 } } = R_L + \frac{ {G_C } }{ {C/L} } = R_L + \frac{ {LG_C } }{C}</latex>.

Tok vira in in napetost nihajnega vezja sta v fazi; vezje se pri tej frekvenci vede kot upor. Energija, ki izhaja iz vira, se pretvarja v toploto v uporih, med kondenzatorjem in tuljavo pa se izmenjuje enaka množina energije.

{{Hierarchy footer}}

Druga nihajna vezja - Zgodovina strani

Admin ob 20:28, 12. julij 2010

Admin: 1 revision

Admin ob 16:42, 12. april 2010