Grafično seštevanje (odštevanje) kazalcev - Zgodovina strani

Admin ob 16:42, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 16:42:51 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:42, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_10_slika_08~~.svg\|thumb\|Vsoto in razliko kazalcev naredimo po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_016.svg\|thumb\|Slika 16: Vsoto in razliko kazalcev naredimo po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu.]]

-	Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 8). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.	+	Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 16). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 12:25, 20. maj 2010

Andrej — Thu, 20 May 2010 12:25:43 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:25, 20. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_10_slika_08.svg\|thumb\|Vsoto in razliko kazalcev ~~vršimo~~ po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu.]]	+	[[Slika:OET2_a_poglavje_10_slika_08.svg\|thumb\|Vsoto in razliko kazalcev naredimo po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu.]]

	Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 8). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.		Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 8). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:25 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 17:07, 5. april 2010

Admin — Mon, 05 Apr 2010 17:07:22 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_10_slika_08.svg|thumb|Vsoto in razliko kazalcev vršimo po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu.]]

Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 8). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.

{{Hierarchy footer}}