﻿
<?xml version="1.0"?>
<?xml-stylesheet type="text/css" href="http://eele.tsckr.si/wiki/skins/common/feed.css?207"?>
<rss version="2.0" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/">
	<channel>
		<title>Harmonična funkcija. - Zgodovina strani</title>
		<link>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Harmoni%C4%8Dna_funkcija.&amp;action=history</link>
		<description>Zgodovina navedene strani e-ELEKTROTEHNIKA plus</description>
		<language>sl</language>
		<generator>MediaWiki 1.15.1</generator>
		<lastBuildDate>Sat, 18 Apr 2026 00:21:32 GMT</lastBuildDate>
		<item>
			<title>Andrej:&amp;#32;Nova stran z vsebino: Z njeno strmino, ki preide v limiti v odvod, smo se že spopadli. Takrat smo to opravili na geometrijski način, tokrat pa takole&lt;ref&gt;Iz matematike vemo, da je &lt;latex&gt;\mathop {…</title>
			<link>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php?title=Harmoni%C4%8Dna_funkcija.&amp;diff=1854&amp;oldid=prev</link>
			<description>&lt;p&gt;Nova stran z vsebino: Z njeno strmino, ki preide v limiti v odvod, smo se že spopadli. Takrat smo to opravili na geometrijski način, tokrat pa takole&amp;lt;ref&amp;gt;Iz matematike vemo, da je &amp;lt;latex&amp;gt;\mathop {…&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;Nova stran&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;Z njeno strmino, ki preide v limiti v odvod, smo se že spopadli. Takrat smo to opravili na geometrijski način, tokrat pa takole&amp;lt;ref&amp;gt;Iz matematike vemo, da je &amp;lt;latex&amp;gt;\mathop {\lim }\limits_{x \to 0} \frac{\sin x}{x}\, =\, 1.&amp;lt;/latex&amp;gt;&amp;lt;/ref&amp;gt;:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;g(t)\, =\, \sin (\omega t\, +\, \alpha ){\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}g^\prime (t)\, =\, \mathop {\lim }\limits_{\Delta t \to 0} \frac{\sin \left( {\omega (t\, +\, \Delta t) \,+\, \alpha } \right) \,-\, \sin \left( {\omega t \,+\, \alpha } \right)}{\Delta t}\, =\,&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;\mathop {\lim }\limits_{\Delta t \to 0} \frac{\sin \left( {\omega t \,+\, \alpha } \right)\cos \left( {\omega \Delta t} \right)\, +\, \cos \left( {\omega t \,+\, \alpha } \right)\sin \left( {\omega \Delta t} \right) \,- \,\sin \left( {\omega t\, +\, \alpha } \right)}{\Delta t} \,=\, &amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt; -\, \omega \sin \left( {\omega t \,+\, \alpha } \right)\mathop {\lim }\limits_{\omega \Delta t \to 0} \frac{1 \,-\, \cos \left( {\omega \Delta t} \right)}{\omega \Delta t}\, +\, \omega \cos \left( {\omega t \,+\, \alpha } \right)\mathop {\lim }\limits_{\omega \Delta t \to 0} \frac{\sin \left( {\omega \Delta t} \right)}{\omega \Delta t} \,=\, &amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt; - \,\frac{\omega }{2}\sin \left( {\omega t\, +\, \alpha } \right)\mathop {\lim }\limits_{\omega \Delta t \to 0} \sin \left( {\omega \Delta t/2} \right)\mathop {\lim }\limits_{\omega \Delta t \to 0} \frac{\sin \left( {\omega \Delta t/2} \right)}{\omega \Delta t/2}\, +\, &amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;\omega \cos \left( {\omega t\, +\, \alpha } \right)\mathop {\lim }\limits_{\omega \Delta t \to 0} \frac{\sin \left( {\omega \Delta t} \right)}{\omega \Delta t}\, =\, &amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;\omega \cos \left( {\omega t\, +\, \alpha } \right).&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Če bi podobno postopali tudi pri kosinusni funkciji, bi dobili:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;g(t) \,=\, \sin (\omega t\, +\, \alpha ){\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow \,\,\,\,\,{\rm{ }}g^\prime (t)\, =\, \omega \cos (\omega t\, +\, \alpha )&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;f(t)\, =\, \cos (\omega t\, +\, \beta ){\rm{ }}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,{\rm{ }}f^\prime (t)\, =\,  - \omega \sin (\omega t\, +\, \beta ).&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Iz odvodov razberemo pravili. Odvod sinusne je kosinusna funkcija in odvod kosinusne je negativna sinusna funkcija. Pri odvodih se konstanta ''&amp;amp;omega;'' prenese iz argumenta v multiplikator s funkcijo. Za harmonični funkciji lahko brž najdemo še nedoločena integrala:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;g(t)\, =\, \sin (\omega t\,+\, \alpha ){\rm{ }}\,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,{\rm{ }}G{\rm{(}}t{\rm{)}}\, =\, \int {\sin (\omega t\, +\, \alpha )} {\rm{d}}t \,= \, - {\omega ^{ - 1}}\cos (\omega t \,+\, \alpha ) + {C_1}&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;f(t) \,=\, \cos (\omega t\, +\, \beta ){\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}F{\rm{(}}t{\rm{)}}\, =\, \int {\cos (\omega t\, +\, \beta )} {\rm{d}}t \,= \,{\omega ^{ - 1}}\sin (\omega t\, +\, \beta )\, +\, {C_2}.&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
'''Zgled 3'''&lt;br /&gt;
Pri analizi harmonično vzbujanih reaktivnih elementov smo ugotovili, da je moč dotekanja energije v njih harmonična časovna funkcija, katere amplituda ustreza jalovi moči ''Q''. Trenutno moč ''p''(''t'') naj določa izraz ''Q''sin(2''&amp;amp;omega;t''), v katerem je ''&amp;amp;omega;'' krožna frekvenca toka oziroma napetosti. V prvi četrtini periode toka (napetosti) je moč pozitivna in element se polni, drugo četrtino periode se element prazni itn. V trenutku ''t''&amp;lt;sub&amp;gt;0&amp;lt;/sub&amp;gt; = 0 s naj bo element brez energije, ''W''(''t''&amp;lt;sub&amp;gt;0&amp;lt;/sub&amp;gt;) = 0 J. Določimo energijo v elementu v kasnejšem času ''t''&amp;lt;sub&amp;gt;1&amp;lt;/sub&amp;gt;. &amp;amp;rArr; Moč je odvod energije, zato veljajo zveze:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;\frac{{\rm{d}}W(t)}{{\rm{d}}t}\, = \,p(t){\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow\,\,\,\,\, {\rm{ }}W(t) \,=\, \int {p(t){\rm{d}}t} {\rm{ }} \,\,\,\,\,\Rightarrow \,\,\,\,\,{\rm{ }}W({t_1}) \,=\, W({t_0})\, +\, \int\limits_{t_0}^{t_1} {p(t){\rm{d}}t} \, =\, {\rm{ }}&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;latex&amp;gt;\int\limits_0^{t_1} {p(t){\rm{d}}t}  \,=\, \int\limits_0^{t_1} {Q\sin (2\omega t){\rm{d}}t}\,  =\, Q\left( { - \frac{\cos (2\omega t)}{2\omega }} \right)_0^{t_1} \,=\, \frac{Q}{2\omega }\left( {1 \,-\, \cos (2\omega {t_1})} \right).&amp;lt;/latex&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Največja energija je v elementu takrat, ko ima kosinusna funkcija vrednost -1; enaka je ''Q'' / ''&amp;amp;omega;''. Poprečna energija je polovica tega, torej ''Q'' / 2''&amp;amp;omega;''. Če ima tuljava jalovo moč 2 kvar, bo pri 50 Hz poprečna energija v njej 3,18 J, največja pa 6,36 J. Slednja je sicer majhna, vendar se moramo zavedati, da je v eni sekundi pride ali odide stokrat toliko.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&amp;lt;references /&amp;gt;&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{{Hierarchy footer}}&lt;/div&gt;</description>
			<pubDate>Sun, 27 Jun 2010 12:46:50 GMT</pubDate>			<dc:creator>Andrej</dc:creator>			<comments>http://eele.tsckr.si/wiki/index.php/Pogovor:Harmoni%C4%8Dna_funkcija.</comments>		</item>
	</channel>
</rss>