Kompenzacija jalove moči (višji nivo) - Zgodovina strani

Admin ob 20:30, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 20:30:54 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:30, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_36_slika_04~~.svg‎\|thumb\|Kompenzacija jalove moči bremena induktivnega značaja s kondenzatorjem in pripadajoč kazalčni diagram.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_044.svg‎\|thumb\|Slika 44: Kompenzacija jalove moči bremena induktivnega značaja s kondenzatorjem in pripadajoč kazalčni diagram.]]
-	Za distributerja električne energije je moteče prenašanje jalovega dela energije; to paralizira omrežje, krivec zanj pa so v glavnem elektromotorni pogoni oziroma bremena induktivnega značaja. Da bi se neželjeni učinek izmenjevanja energije omilil ali v celoti odpravil, se uporablja ukrep ''kompenzacije'', katerega srž je v tem, da se bremenu, recimo motorju, ki ima jalovo moč <latex>Q_{\rm{b}}</latex> pozitivno, vzporedno priključi kondenzator, ki ima jalovo moč negativno, ob primerni kapacitivnosti <latex>C</latex> pa ravno tolikšno, da v celoti kompenzira jalovo moč elektromotorja (slika 4). Določiti moramo le še njegovo kapacitivnost <latex>C</latex>. Kompleksna moč <latex>\underline S</latex> sestavljenega bremena je enaka vsoti kazalcev moči elektromotorja <latex>{\underline S _{\rm{b}}}</latex> in kondenzatorja <latex>{\underline S _{\rm{c}}}</latex>:	+	Za distributerja električne energije je moteče prenašanje jalovega dela energije; to paralizira omrežje, krivec zanj pa so v glavnem elektromotorni pogoni oziroma bremena induktivnega značaja. Da bi se neželjeni učinek izmenjevanja energije omilil ali v celoti odpravil, se uporablja ukrep ''kompenzacije'', katerega srž je v tem, da se bremenu, recimo motorju, ki ima jalovo moč <latex>Q_{\rm{b}}</latex> pozitivno, vzporedno priključi kondenzator, ki ima jalovo moč negativno, ob primerni kapacitivnosti <latex>C</latex> pa ravno tolikšno, da v celoti kompenzira jalovo moč elektromotorja (slika 44). Določiti moramo le še njegovo kapacitivnost <latex>C</latex>. Kompleksna moč <latex>\underline S</latex> sestavljenega bremena je enaka vsoti kazalcev moči elektromotorja <latex>{\underline S _{\rm{b}}}</latex> in kondenzatorja <latex>{\underline S _{\rm{c}}}</latex>:

Andrej ob 22:06, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 22:06:28 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:06, 7. junij 2010
Vrstica 12:		Vrstica 12:


-	kar je tudi zagotovilo, da se med sestavljenim bremenom in omrežjem ne bo jalovo izmenjevala energija~~; energija~~ bo v sestavljeno breme dotekala tako, kot da bi bilo to breme čisti upor. Kaj je tista novost, ki jo v zgodbo prinaša kompenzacijski kondenzator? Če se je pri nekompenziranem elektromotorju del energije izmenjeval med motorjem in omrežjem, potem se ta del energije pri kompenziranem bremenu izmenjuje le med motorjem in kondenzatorjem, torej znotraj sestavljenega bremena.	+	kar je tudi zagotovilo, da se med sestavljenim bremenom in omrežjem ne bo jalovo izmenjevala energija. Energija bo v sestavljeno breme dotekala tako, kot da bi bilo to breme čisti upor. Kaj je tista novost, ki jo v zgodbo prinaša kompenzacijski kondenzator? Če se je pri nekompenziranem elektromotorju del energije izmenjeval med motorjem in omrežjem, potem se ta del energije pri kompenziranem bremenu izmenjuje le med motorjem in kondenzatorjem, torej znotraj sestavljenega bremena.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:30 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 10:37, 6. april 2010

Admin — Tue, 06 Apr 2010 10:37:36 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_36_slika_04.svg‎|thumb|Kompenzacija jalove moči bremena induktivnega značaja s kondenzatorjem in pripadajoč kazalčni diagram.]]
Za distributerja električne energije je moteče prenašanje jalovega dela energije; to paralizira omrežje, krivec zanj pa so v glavnem elektromotorni pogoni oziroma bremena induktivnega značaja. Da bi se neželjeni učinek izmenjevanja energije omilil ali v celoti odpravil, se uporablja ukrep ''kompenzacije'', katerega srž je v tem, da se bremenu, recimo motorju, ki ima jalovo moč <latex>Q_{\rm{b}}</latex> pozitivno, vzporedno priključi kondenzator, ki ima jalovo moč negativno, ob primerni kapacitivnosti <latex>C</latex> pa ravno tolikšno, da v celoti kompenzira jalovo moč elektromotorja (slika 4). Določiti moramo le še njegovo kapacitivnost <latex>C</latex>. Kompleksna moč <latex>\underline S</latex> sestavljenega bremena je enaka vsoti kazalcev moči elektromotorja <latex>{\underline S _{\rm{b}}}</latex> in kondenzatorja <latex>{\underline S _{\rm{c}}}</latex>:

<latex>\underline S = \underline S _{\mathrm{b} } + \underline S _C = \underline S _{\mathrm{b} } + (\underline Y _C )*U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } = P_{\mathrm{b} } + {\mathrm{j} }Q_{\mathrm{b} } + ({\mathrm{j} }\omega C)*U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } = P_{\mathrm{b} } + {\mathrm{j(} }Q_{\mathrm{b} } - \omega CU_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } ).</latex>

Očitno bo jalova moč sestavljenega bremena enaka nič, ko bo

<latex>{C = \frac{ {Q_{\mathrm{b} } } }{ {\omega U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } } } = \frac{ {P_{\mathrm{b} } \tan \phi } }{ {\omega U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } } } = \frac{ {P_{\mathrm{b} } } }{ {\omega U_{ {\mathrm{ef} }{\mathrm{.} } }^{\mathrm{2} } } }\sqrt {\frac{1}{ {\cos ^2 \phi } } - 1} ,}</latex>

kar je tudi zagotovilo, da se med sestavljenim bremenom in omrežjem ne bo jalovo izmenjevala energija; energija bo v sestavljeno breme dotekala tako, kot da bi bilo to breme čisti upor. Kaj je tista novost, ki jo v zgodbo prinaša kompenzacijski kondenzator? Če se je pri nekompenziranem elektromotorju del energije izmenjeval med motorjem in omrežjem, potem se ta del energije pri kompenziranem bremenu izmenjuje le med motorjem in kondenzatorjem, torej znotraj sestavljenega bremena.

{{Hierarchy footer}}