Medsebojni vplivi tuljav v izmeničnih krogih - Zgodovina strani

Andrej ob 11:36, 14. maj 2010

Andrej — Fri, 14 May 2010 11:36:30 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:36, 14. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-
-
-
-

	Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.		Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.

Andrej ob 11:36, 14. maj 2010

Andrej — Fri, 14 May 2010 11:36:22 GMT

Prikaži spremembe

Latac ob 15:28, 12. maj 2010

Latac — Wed, 12 May 2010 15:28:00 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:28, 12. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-


Vrstica 9:		Vrstica 8:


-	~~Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih~~
	[[Image:eele_slika_5_2_1.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih]]		[[Image:eele_slika_5_2_1.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih]]

Vrstica 28:		Vrstica 26:
	Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave.		Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave.

-		+
-	~~Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi~~	+
	[[Image:eele_slika_5_2_2.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi]]		[[Image:eele_slika_5_2_2.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi]]

Vrstica 75:		Vrstica 72:


-	~~Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti~~
	[[Image:eele_slika_5_2_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti]]		[[Image:eele_slika_5_2_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti]]

Vrstica 85:		Vrstica 81:


-	~~Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo~~
	[[Image:eele_slika_5_2_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo]]		[[Image:eele_slika_5_2_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo]]

Vrstica 119:		Vrstica 114:


-	~~Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav~~
	[[Image:eele_slika_5_2_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav]]		[[Image:eele_slika_5_2_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav]]

Vrstica 155:		Vrstica 149:


-	~~Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo~~
	[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]		[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]

Latac ob 09:35, 11. maj 2010

Latac — Tue, 11 May 2010 09:35:13 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:35, 11. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	~~[[Image:eele_slika_5_2_1.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih]]~~	+
-	~~[[Image:eele_slika_5_2_2.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi]]~~	+
-	~~[[Image:eele_slika_5_2_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti]]~~	+
-	~~[[Image:eele_slika_5_2_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo]]~~	+
-	~~[[Image:eele_slika_5_2_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav]]~~	+
-	~~[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]~~	+

	Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.		Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih		Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih
-		+	[[Image:eele_slika_5_2_1.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih]]

	V navedenih in podobnih primerih obstaja velika verjetnost, da se magnetni pretok ene tuljave delno sklene tudi skozi ovoje druge tuljave.		V navedenih in podobnih primerih obstaja velika verjetnost, da se magnetni pretok ene tuljave delno sklene tudi skozi ovoje druge tuljave.
Vrstica 30:		Vrstica 30:

	Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi		Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi
-		+	[[Image:eele_slika_5_2_2.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi]]

	Celotni magnetni pretok prve tuljave označimo s ''Ф''<sub>1</sub> druge s ''Ф''<sub>2</sub>, del magnetnega pretoka prve tuljave, ki se sklene tudi skozi ovoje druge tuljave, s ''Ф''<sub>12</sub> in del ''Ф''<sub>2</sub>, ki se sklene tudi skozi ovoje prve tuljave, s ''Ф''<sub>21</sub>. Delna magnetna pretoka potem lahko zapišemo v obliki:		Celotni magnetni pretok prve tuljave označimo s ''Ф''<sub>1</sub> druge s ''Ф''<sub>2</sub>, del magnetnega pretoka prve tuljave, ki se sklene tudi skozi ovoje druge tuljave, s ''Ф''<sub>12</sub> in del ''Ф''<sub>2</sub>, ki se sklene tudi skozi ovoje prve tuljave, s ''Ф''<sub>21</sub>. Delna magnetna pretoka potem lahko zapišemo v obliki:
Vrstica 76:		Vrstica 76:

	Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti		Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti
-		+	[[Image:eele_slika_5_2_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti]]


Vrstica 86:		Vrstica 86:

	Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo		Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo
-		+	[[Image:eele_slika_5_2_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo]]

	V zaporedno vezanih tuljavah ima tok sicer isto smer, toda glede na smer navijanja tuljav se sklenjena magnetna pretoka lastnemu pretoku tuljave lahko '''prištevata''' ali '''odštevata'''.		V zaporedno vezanih tuljavah ima tok sicer isto smer, toda glede na smer navijanja tuljav se sklenjena magnetna pretoka lastnemu pretoku tuljave lahko '''prištevata''' ali '''odštevata'''.
Vrstica 120:		Vrstica 120:

	Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav		Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav
-		+	[[Image:eele_slika_5_2_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav]]

	<pomembno>		<pomembno>
Vrstica 156:		Vrstica 156:

	Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo		Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo
-		+	[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]

	<latex>L\, =\, \frac{{L_1}{L_1} \,- \,{M^2}}{{L_1} \,+\, {L_1}\, \pm \,2M},</latex>		<latex>L\, =\, \frac{{L_1}{L_1} \,- \,{M^2}}{{L_1} \,+\, {L_1}\, \pm \,2M},</latex>

Andrej ob 14:02, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 14:02:44 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:02, 8. maj 2010
Vrstica 200:		Vrstica 200:


		+	<references />


-
-	~~<references />~~
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:03, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 13:03:19 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:03, 8. maj 2010
Vrstica 127:		Vrstica 127:


-	Zadnja ugotovitev omogoča fizikalno razlago, zakaj '''bifilarno'''<ref>Dvojno navitje, ki omogoča tok v ovojih v nasprotnih smereh – navitje brez magnetnega polja</ref> navitje žičnih uporov nima induktivnosti. Zaradi k ≈ 1 je magnetni sklep sklenjenega magnetnega pretoka popoln in je medsebojna induktivnost zaradi ''L''<sub>1</sub> = ''L''<sub>2</sub> = ''L''<sub>t</sub> kar	+	Zadnja ugotovitev omogoča fizikalno razlago, zakaj '''bifilarno'''<ref>Dvojno navitje, ki omogoča tok v ovojih v nasprotnih smereh – navitje brez magnetnega polja.</ref> navitje žičnih uporov nima induktivnosti. Zaradi k ≈ 1 je magnetni sklep sklenjenega magnetnega pretoka popoln in je medsebojna induktivnost zaradi ''L''<sub>1</sub> = ''L''<sub>2</sub> = ''L''<sub>t</sub> kar

Andrej ob 13:02, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 13:02:17 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:02, 8. maj 2010
Vrstica 6:		Vrstica 6:
	[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]		[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]

-	Tuljave, kot elektronske elemente, redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.	+	Tuljave kot elektronske elemente redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.


Vrstica 26:		Vrstica 26:


-	Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2), deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave.	+	Izhajajmo iz predpostavke, da se magnetna pretoka tuljav 1 in 2 (slika 5.2.2) deloma skleneta tudi skozi ovoje druge tuljave.


Vrstica 72:		Vrstica 72:


-	Medsebojne induktivnosti tuljav ni (''M'' ≈ 0), le v primerih, če sta tuljavi, vsaka zase, v zaprtem '''feromagnetnem jedru''' ali če sta njuni osi med seboj '''pravokotni''' ~~tako~~ (slika 5.2.3) ali, če sta med seboj dovolj '''oddaljeni'''.	+	Medsebojne induktivnosti tuljav ni (''M'' ≈ 0), le v primerih, če sta tuljavi vsaka zase v zaprtem '''feromagnetnem jedru''' ali če sta njuni osi med seboj '''pravokotni''' (slika 5.2.3) ali če sta med seboj dovolj '''oddaljeni'''.


Vrstica 137:		Vrstica 137:


-	Če sta zaporedno vezani tuljavi na '''veliki''' medsebojni '''razdalji''', ali sta v zaprtih '''feromagnetnih jedrih''', ali pa sta osi tuljav med seboj '''pravokotni''', medsebojne induktivnosti tuljav '''''M''''' '''ni''' (''M'' ≈ 0). V tem primeru je skupna induktivnost tuljav kar	+	Če sta zaporedno vezani tuljavi na '''veliki''' medsebojni '''razdalji''' ali sta v zaprtih '''feromagnetnih jedrih''' ali pa sta osi tuljav med seboj '''pravokotni''', medsebojne induktivnosti tuljav '''''M''''' '''ni''' (''M'' ≈ 0). V tem primeru je skupna induktivnost tuljav kar


Vrstica 158:		Vrstica 158:


-	<latex>L\, =\, \frac{{L_1}{L_1} \,- \,{M^2}}{{L_1} \,+\, {L_1}\, \pm \,2M}</latex>	+	<latex>L\, =\, \frac{{L_1}{L_1} \,- \,{M^2}}{{L_1} \,+\, {L_1}\, \pm \,2M},</latex>


Vrstica 198:		Vrstica 198:
	<latex>I \,=\, \frac{U}{X_L}\, =\, \frac{24}{2492}\, =\,{\rm{9,6\,mA}}</latex>		<latex>I \,=\, \frac{U}{X_L}\, =\, \frac{24}{2492}\, =\,{\rm{9,6\,mA}}</latex>
	</primer>		</primer>
-
-
-
-	~~== Preskusi svoje znanje! ==~~
-
-
-	~~1. Kaj je medsebojna induktivnost?~~
-
-	~~2. Kaj je faktor medsebojnega magnetnega sklepa in s čim je določen?~~
-
-	~~3. Kakšne so možne vrednosti faktorja medsebojnega magnetnega sklepa? S čim lahko vplivamo na njegovo velikost?~~
-
-	~~4. Kakšne vrste medsebojnih magnetnih sklepov poznamo? Pojasni!~~
-
-	~~5. Kdaj lahko medsebojno induktivnost tuljav zanemarimo? Naštej primere!~~
-
-	~~6. Kaj povzročajo medsebojni magnetni sklepi tuljav? Naštej koristne in škodljive primere!~~
-
-	~~7. Kako medsebojna induktivnost tuljav vpliva na skupno induktivnost zaporedno vezanih tuljav?~~
-
-	~~8. Kaj moramo upoštevati v enačbah napetostnih zank induktivnih izmeničnih krogov z medsebojnimi induktivnostmi?~~
-
-	~~9. Kako lahko preprečimo škodljive medsebojne induktivnosti?~~
-
-
-
-

Admin ob 17:24, 4. maj 2010

Admin — Tue, 04 May 2010 17:24:59 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:24, 4. maj 2010
Vrstica 188:		Vrstica 188:

	b) negativni magnetni sklep		b) negativni magnetni sklep
		+

	<latex>L\, =\, {L_1}\, +\, {L_2}\, -\, 2M\, =\, 200\, +\, 300\, - \,2 \,\cdot\, 49\,= \,{\rm{402\,mH}}</latex>		<latex>L\, =\, {L_1}\, +\, {L_2}\, -\, 2M\, =\, 200\, +\, 300\, - \,2 \,\cdot\, 49\,= \,{\rm{402\,mH}}</latex>
		+

	<latex>{X_L} \,=\, 2\pi fL \,=\, 2\pi\, \cdot\, 1000 \,\cdot \,{\rm{0,402}} \,=\, 2492\,{\rm{\Omega }}</latex>		<latex>{X_L} \,=\, 2\pi fL \,=\, 2\pi\, \cdot\, 1000 \,\cdot \,{\rm{0,402}} \,=\, 2492\,{\rm{\Omega }}</latex>
		+

	<latex>I \,=\, \frac{U}{X_L}\, =\, \frac{24}{2492}\, =\,{\rm{9,6\,mA}}</latex>		<latex>I \,=\, \frac{U}{X_L}\, =\, \frac{24}{2492}\, =\,{\rm{9,6\,mA}}</latex>

Latac ob 08:56, 3. maj 2010

Latac — Mon, 03 May 2010 08:56:20 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:56, 3. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_5_2_1.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.1: Vezave navitij in tuljav v izmeničnih krogih]]
		+	[[Image:eele_slika_5_2_2.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.2: Magnetno sklenjeni tuljavi]]
		+	[[Image:eele_slika_5_2_3.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.3: Medsebojne lege tuljave brez medsebojne induktivnosti]]
		+	[[Image:eele_slika_5_2_4.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.4: Izmenični krog z zaporednima tuljavama in medsebojno induktivnostjo]]
		+	[[Image:eele_slika_5_2_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.5: lstosmiselna a) in b) ter protismiselna c) in d) magnetna povezava tuljav]]
		+	[[Image:eele_slika_5_2_6.svg\|thumb\|right\|Slika 5.2.6: Vzporedna vezava tuljav z medsebojno induktivnostjo]]
		+
	Tuljave, kot elektronske elemente, redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.		Tuljave, kot elektronske elemente, redkeje vežemo zaporedno ali vzporedno. Navitja elektroenergetskih strojev in naprav pa so pogosti primeri različnim vezavam navitij (sl. 5.2.1), transformatorski sklopi tuljav (sl. 5.2.1 c) pa so pogosti tudi na področju elektronike.

Admin: 1 revision

Admin — Sun, 28 Mar 2010 22:16:01 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 22:16, 28. marec 2010