Nadomestno vezje sestavljenega dvopola - Zgodovina strani

Admin ob 17:39, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 17:39:30 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:39, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~eele_slika_visji_040~~.svg\|thumb\|Slika 40: Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_039.svg\|thumb\|Slika 39: Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]
-	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 40). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:	+	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 39). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:

Admin ob 17:38, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 17:38:21 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:38, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_29_slika_17~~.~~svg‎~~\|thumb\|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_040.svg\|thumb\|Slika 40: Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]
-	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:	+	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 40). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:

Andrej ob 21:53, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 21:53:46 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:53, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg‎\|thumb\|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg‎\|thumb\|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]
-	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo! Če ima breme induktivni značaj, ga ~~moremo nadomestiti~~ z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga ~~moremo nadomestiti~~ s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:	+	Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:


Vrstica 12:		Vrstica 12:


-	'''Zgled 4. '''	+	'''Zgled 4 '''

-	Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij! ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot <latex>\phi</latex> = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:	+	Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij. ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot <latex>\phi</latex> = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:29 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 09:58, 6. april 2010

Admin — Tue, 06 Apr 2010 09:58:40 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg‎|thumb|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]]
Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo! Če ima breme induktivni značaj, ga moremo nadomestiti z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga moremo nadomestiti s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:

<latex>R_{\mathrm{z} } + {\mathrm{j} }\omega L_{\mathrm{z} } = \underline Z _{\mathrm{b} } = R_{\mathrm{b} } + {\mathrm{j} }X_{\mathrm{b} } {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }R_{\mathrm{z} } = R_{\mathrm{b} } </latex> in <latex>L_{\mathrm{z} } = X_{\mathrm{b} } /\omega ,</latex>

<latex>\frac{1}{ {R_{\mathrm{v} } } } + \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega L_{\mathrm{v} } } } = \frac{1}{ {\underline Z _{\mathrm{b} } } } = \frac{1}{ {R_{\mathrm{b} } + {\mathrm{j} }X_{\mathrm{b} } } } = \frac{ {R_{\mathrm{b} } - {\mathrm{j} }X_{\mathrm{b} } } }{ {R_{\mathrm{b} }^2 + X_{\mathrm{b} }^2 } }{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }R_{\mathrm{v} } = \frac{ {R_{\mathrm{b} }^2 + X_{\mathrm{b} }^2 } }{ {R_{\mathrm{b} } } } </latex> in <latex>L_{\mathrm{v} } = \frac{ {R_{\mathrm{b} }^2 + X_{\mathrm{b} }^2 } }{ {\omega X_{\mathrm{b} } } }.</latex>

Brž ko bi bila krožna frekvenca vzbujanja neka druga, bi se spremenila tako impedanca bremena kot tudi elementi nadomestnih vezij.

'''Zgled 4. '''

Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij! ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot <latex>\phi</latex> = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:

<latex>\omega = \frac{ {2\pi } }{ {0,002{\mathrm{ s} } } } \cong 3142{\mathrm{ rad/s} }{\mathrm{.} }</latex>

<latex>\underline Z _{\mathrm{b} } = \frac{ {{\mathrm{17 V} } } }{ { {\mathrm{0,024 A} } } }\left( {\cos ( - 35^\circ ) + {\mathrm{j} }\cos ( - 35^\circ )} \right) \cong (580 - {\mathrm{j406) } }\Omega {\mathrm{ } } \Rightarrow </latex>

<latex>\underline Y _{\mathrm{b} } = \frac{1}{ {\underline Z _{\mathrm{b} } } } \cong \frac{1}{ {(580 - {\mathrm{j406) } }\Omega } } \cong ({\mathrm{1,157} } + {\mathrm{j0,810} }){\mathrm{ mS} }{\mathrm{.} }</latex>

Pri zaporedni vezavi upora in kondenzatorja izhajamo iz impedance:

<latex>R_{\mathrm{z} } + \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega C_{\mathrm{z} } } } = \underline Z _{\mathrm{b} } \cong (580 - {\mathrm{j406) } }\Omega {\mathrm{ } } \Rightarrow </latex>

<latex>R_{\mathrm{z} } \cong {\mathrm{580 } }\Omega {\mathrm{ in } }C_{\mathrm{z} } \cong \frac{1}{ {3142{\mathrm{ rad/s} } \cdot {\mathrm{406 } }\Omega } } \cong 783{\mathrm{ nF} }{\mathrm{,} }</latex>

pri vzporedni vezavi pa iz admitance bremena:

<latex>\frac{1}{ {R_{\mathrm{v} } } } + {\mathrm{j} }\omega C_{\mathrm{v} } = \underline Y _{\mathrm{b} } \cong ({\mathrm{1,157} } + {\mathrm{j} } \cdot {\mathrm{0,810} }){\mathrm{ mS } } \Rightarrow {\mathrm{ } }</latex>

<latex>R_{\mathrm{v} } = \frac{1}{ { {\mathrm{1,157 mS} } } } \cong {\mathrm{864 } }\Omega</latex> in <latex>C_{\mathrm{v} } = \frac{ { {\mathrm{0,810 mS} } } }{ {3142{\mathrm{ rad/s} } } } \cong 258{\mathrm{ nF} }.</latex>

{{Hierarchy footer}}