Prilagoditev - Zgodovina strani

Admin ob 18:28, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 18:28:35 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:28, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_38_slika_05~~.svg‎\|thumb\|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_048.svg‎\|thumb\|Slika 48: Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_38_slika_06~~.svg‎\|thumb\|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_049.svg‎\|thumb\|Slika 49: Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
	Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.		Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.


-	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:	+	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:


Vrstica 43:		Vrstica 43:


-	Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 6).	+	Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 22:09, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 22:09:57 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:09, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎\|thumb\|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎\|thumb\|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
	[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg‎\|thumb\|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg‎\|thumb\|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
-	Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju: kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.	+	Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.


-	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna? Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:	+	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:


Vrstica 22:		Vrstica 22:


-	Izraz spominja na enosmerno vezje: kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: ~~aktivna~~ moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:	+	Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:


Vrstica 28:		Vrstica 28:


-	Odgovor je tu~~: delovna~~ moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.	+	Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:30 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 13:51, 7. april 2010

Admin — Wed, 07 Apr 2010 13:51:20 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju: kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.

In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna? Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:

<latex>P_{\mathrm{b} } = {\mathrm {Re} } (\underline S _{\mathrm{b} } ) = {\mathrm {Re} } ({\textstyle{\frac{1}{2} } }\underline Z _{\mathrm{b} } \left| {\underline I } \right|^2 ) = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{b} } \left| {\underline I } \right|^2 = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{b} } I_{\mathrm{m} }^{\mathrm{2} } .</latex>

Amplitudo toka določa kvocient amplitude napetosti neodvisnega vira in absolutne vrednosti vsote notranje impedance in impedance bremena:

<latex>P_{\mathrm{b} } = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{b} } I_{\mathrm{m} }^{\mathrm{2} } = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{b} } \frac{ {U_{ {\mathrm{g m} } }^2 } }{ {(R_{\mathrm{g} } + R_{\mathrm{b} } )^2 + (X_{\mathrm{g} } + X_{\mathrm{b} } )^2 } }.</latex>

Naša naloga je najti takšna <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in <latex>X_{\mathrm{b}}</latex>, da bo moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> maksimalna. Imenovalec ulomka bo kar najmanjši, aktivna moč pa kar največja, ko bo vsota reaktanc bremena in notranjega elementa enaka nič; to je

pri <latex>X_{\mathrm{g} } + X_{\mathrm{b} } = 0</latex> je <latex>P_{\mathrm{b} } = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{b} } \frac{ {U_{ {\mathrm{g m} } }^2 } }{ {(R_{\mathrm{g} } + R_{\mathrm{b} } )^2 } } = R_{\mathrm{b} } \frac{ {U_{ {\mathrm{g ef} }{\mathrm{.} } }^2 } }{ {(R_{\mathrm{g} } + R_{\mathrm{b} } )^2 } }.</latex>

Izraz spominja na enosmerno vezje: kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:

<latex>{R_{\mathrm{b} } = R_{\mathrm{g} } {\mathrm{ in } }X_{\mathrm{b} } = - X_{\mathrm{g} } {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline Z _{\mathrm{b} } = (\underline Z _{\mathrm{g}})^*.}</latex>

Odgovor je tu: delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.

V primeru prilagoditve je kazalec <latex>\underline I</latex> toka skozi breme sofazen s kazalcem <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex> napetosti vira in tudi izraz za maksimalno moč v bremenu je sila preprost:

<latex>\underline I = \frac{ {\underline U _{\mathrm{g} } } }{ {\underline Z _{\mathrm{g} } + \underline Z _{\mathrm{b} } } } = \frac{ {\underline U _{\mathrm{g} } } }{ {R_{\mathrm{g} } + R_{\mathrm{b} } } } = \frac{ {\underline U _{\mathrm{g} } } }{ {2R_{\mathrm{g} } } }{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }P_{ {\mathrm{b max} }{\mathrm{.} } } = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{b} } \left| {\underline I } \right|^2 = {\textstyle{\frac{1}{2} } }R_{\mathrm{g} } \left| {\frac{ {\underline U _{\mathrm{g} } } }{ {2R_{\mathrm{g} } } } } \right|^2 = \frac{ {U_{ {\mathrm{g m} } }^2 } }{ {8R_{\mathrm{g} } } } = \frac{ {U_{ {\mathrm{g ef} }{\mathrm{.} } }^2 } }{ {4R_{\mathrm{g} } } }.</latex>

Zanimiva sta tudi kazalca napetosti na notranjem elementu in na bremenu:

<latex>\underline U _{ {\mathrm{not} }{\mathrm{.} } } = \underline Z _{\mathrm{g} } \underline I = \underline Z _{\mathrm{g} } \frac{ {\underline U _{\mathrm{g} } } }{ {2R_{\mathrm{g} } } }</latex> in <latex>\underline U _{\mathrm{b} } = \underline Z _{\mathrm{b} } \underline I = \underline Z _{\mathrm{b} } \frac{ {\underline U _{\mathrm{g} } } }{ {2R_{\mathrm{g} } } }.</latex>

Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 6).

{{Hierarchy footer}}