R-C delilnik - Zgodovina strani

Admin ob 18:11, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 18:11:14 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:11, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_55_slika_05~~.~~svg‎~~\|thumb\|5. R-C delilnik.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_070.svg\|thumb\|Slika 70: R-C delilnik.]]
-	Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo <latex>R-C</latex> delilnik (slika 5). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni delilnik, za katerega velja že ugotovljeno razmerje:	+	Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo <latex>R-C</latex> delilnik (slika 70). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni delilnik, za katerega velja že ugotovljeno razmerje:

Andrej ob 08:39, 8. junij 2010

Andrej — Tue, 08 Jun 2010 08:39:42 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:39, 8. junij 2010
Vrstica 6:		Vrstica 6:


-	Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik ~~moremo razumeti~~ tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan <latex>C</latex> delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi <latex>C</latex> delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri <latex>\omega = 0</latex>) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (<latex>G_2=G_1=0</latex>). Delilno razmerje idealnega <latex>C</latex> delilnika ima le tisti realen <latex>C</latex> delilnik, za katerega velja relacija <latex>G_2/C_2=G_1/C_1</latex>, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.</ref>	+	Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan <latex>C</latex> delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi <latex>C</latex> delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri <latex>\omega = 0</latex>) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (<latex>G_2=G_1=0</latex>). Delilno razmerje idealnega <latex>C</latex> delilnika ima le tisti realen <latex>C</latex> delilnik, za katerega velja relacija <latex>G_2/C_2=G_1/C_1</latex>, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.</ref>

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:33 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 07:51, 15. april 2010

Admin — Thu, 15 Apr 2010 07:51:36 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_55_slika_05.svg‎|thumb|5. R-C delilnik.]]
Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo <latex>R-C</latex> delilnik (slika 5). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni delilnik, za katerega velja že ugotovljeno razmerje:

<latex>\frac{\underline U _1 }{\underline U _2 } = \frac{\underline Z _1 }{\underline Z _2 } = \frac{\underline Y _2 }{\underline Y _1 } = \frac{{G_2 + {\mathrm{j}}\omega C_2 }}{{G_1 + {\mathrm{j}}\omega C_1 }}.</latex>

Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik moremo razumeti tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan <latex>C</latex> delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi <latex>C</latex> delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri <latex>\omega = 0</latex>) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (<latex>G_2=G_1=0</latex>). Delilno razmerje idealnega <latex>C</latex> delilnika ima le tisti realen <latex>C</latex> delilnik, za katerega velja relacija <latex>G_2/C_2=G_1/C_1</latex>, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.</ref>

<references />

{{Hierarchy footer}}