Realna tuljava (višji nivo) - Zgodovina strani

Admin ob 18:56, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 18:56:23 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:56, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 2). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,	+	[[Slika:eele_slika_visji_057.svg\|thumb\|Slika 57: Nadomestno vezje realne tuljave in njej ustrezen kazalčni diagram.]]
		+	Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 57). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,

Andrej ob 22:32, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 22:32:58 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:32, 7. junij 2010
Vrstica 5:		Vrstica 5:


-	Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti; saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv~~; o~~ tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> realne tuljave:	+	Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti, saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv. O tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> realne tuljave:


Vrstica 14:		Vrstica 14:


-	'''Zgled 2:'''	+	'''Zgled 2'''

-	10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex>! ⇒ Srednji premer tuljave <latex>d_{\mathrm{s}}=10,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, število ovojev <latex>N=10000\,{\mathrm{mm}}/10,2\,{\mathrm{mm}}\cong980</latex> in dolžina tuljave <latex>l=0,2\,{\mathrm{mm}}\cdot 980=196\,{\mathrm{mm}}</latex>. Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so:	+	10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex>. ⇒ Srednji premer tuljave <latex>d_{\mathrm{s}}=10,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, število ovojev <latex>N=10000\,{\mathrm{mm}}/10,2\,{\mathrm{mm}}\cong980</latex> in dolžina tuljave <latex>l=0,2\,{\mathrm{mm}}\cdot 980=196\,{\mathrm{mm}}</latex>. Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so:


Vrstica 25:		Vrstica 25:


-	Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša; v nasprotnem je večja.	+	Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša, v nasprotnem je večja.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:32 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 06:33, 15. april 2010

Admin — Thu, 15 Apr 2010 06:33:16 GMT

Nova stran

Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 2). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,

<latex>\underline U _L = {\mathrm{j} }\omega L\underline I </latex> in <latex>\underline U _R = R_L \underline I {\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\underline U = \underline U _L + \underline U _R = \left( {R_L + {\mathrm{j} }\omega L} \right)\underline I = \underline Z \underline I .</latex>

Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti; saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv; o tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> realne tuljave:

<latex>{Q = \frac{ {\left| {\underline U _L } \right|} }{ {\left| {\underline U _R } \right|} } = \frac{ {\omega L} }{ {R_L } } = \tan \phi = \cot \delta = \frac{1}{ {\tan \delta } }{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\delta = \frac{\pi }{2} - \phi .}</latex>

Kot <latex>\delta</latex> je spet izgubni kót, tokrat izgubni kot realne tuljave.

'''Zgled 2:'''

10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex>! ⇒ Srednji premer tuljave <latex>d_{\mathrm{s}}=10,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, število ovojev <latex>N=10000\,{\mathrm{mm}}/10,2\,{\mathrm{mm}}\cong980</latex> in dolžina tuljave <latex>l=0,2\,{\mathrm{mm}}\cdot 980=196\,{\mathrm{mm}}</latex>. Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so:

<latex>L = \frac{ {\mu _0 N^2 } }{l} \cdot \frac{ {\pi d_{\mathrm{s} }^{\mathrm{2} } } }{ {\mathrm{4} } } \cong {\mathrm{503 } }\mu{\mathrm{H} }</latex> in <latex>R_L = \frac{ {10{\mathrm{ m} } } }{ {56 \cdot 10^6 {\mathrm{ S/m} } \cdot \frac{ {\pi \cdot ({\mathrm{0,000180 m} })^2 } }{ {\mathrm{4} } } } } \cong {\mathrm{7,02 } }\Omega {\mathrm{ } } \Rightarrow </latex>

<latex>Q = \frac{ {\omega L} }{ {R_L } } = \frac{ {2\pi fL} }{ {R_L } } \cong {\mathrm{22,5 } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\delta = \arctan \frac{1}{Q} \cong {\mathrm{2,5} }^\circ .</latex>

Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša; v nasprotnem je večja.

{{Hierarchy footer}}