Realni kondenzator - Zgodovina strani

Latac ob 15:27, 12. maj 2010

Latac — Wed, 12 May 2010 15:27:20 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:27, 12. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-
	Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.		Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.

Vrstica 18:		Vrstica 17:


-	~~Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d)~~
	[[Image:eele_slika_5_1_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d]]		[[Image:eele_slika_5_1_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d]]

Latac ob 09:35, 11. maj 2010

Latac — Tue, 11 May 2010 09:35:49 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:35, 11. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	~~[[Image:eele_slika_5_1_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d]]~~

	Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.		Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.
Vrstica 20:		Vrstica 19:

	Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d)		Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d)
-		+	[[Image:eele_slika_5_1_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d]]

	Glede na namen kondenzatorja je '''delovna prevodnost''' dielektrika '''neželena lastnost''' kondenzatorja.		Glede na namen kondenzatorja je '''delovna prevodnost''' dielektrika '''neželena lastnost''' kondenzatorja.

Andrej ob 14:02, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 14:02:21 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:02, 8. maj 2010
Vrstica 72:		Vrstica 72:


		+	<references />


-	~~<references />~~
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:12, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 13:12:42 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:12, 8. maj 2010
Vrstica 70:		Vrstica 70:

	</primer>		</primer>
-
-
-
-
-
-
-
-

Andrej ob 12:57, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 12:57:19 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:57, 8. maj 2010
Vrstica 22:		Vrstica 22:


-	Glede na namen kondenzatorja, je '''delovna prevodnost''' dielektrika '''neželena lastnost''' kondenzatorja.	+	Glede na namen kondenzatorja je '''delovna prevodnost''' dielektrika '''neželena lastnost''' kondenzatorja.


Vrstica 35:		Vrstica 35:

	<pomembno>		<pomembno>
-	*Razmerju delovne in jalove prevodnosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota, pravimo '''izgubni faktor''' kondenzatorja ('''''d''''').	+	*Razmerju delovne in jalove prevodnosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota pravimo '''izgubni faktor''' kondenzatorja ('''''d''''').
	</pomembno>		</pomembno>

Vrstica 55:		Vrstica 55:


-	Kondenzator je v splošnem bližje idealnosti kot tuljava, zato je njegova kakovost, še posebej na področju energetike, manj problematična kot pri tuljavi. V določenih primerih visokih frekvenc na področju elektronike pa je kakovost kondenzatorja tudi odločilnega pomena za njegovo uporabo.	+	Kondenzator je v splošnem bližje idealnosti kot tuljava, zato je njegova kakovost še posebej na področju energetike manj problematična kot pri tuljavi. V določenih primerih visokih frekvenc na področju elektronike pa je kakovost kondenzatorja tudi odločilnega pomena za njegovo uporabo.

Latac ob 08:53, 3. maj 2010

Latac — Mon, 03 May 2010 08:53:30 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:53, 3. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_5_1_5.svg\|thumb\|right\|Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d]]
		+
	Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.		Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.

Admin: 1 revision

Admin — Sun, 28 Mar 2010 22:15:41 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 22:15, 28. marec 2010

Acafuta ob 10:13, 22. januar 2010

Acafuta — Fri, 22 Jan 2010 10:13:22 GMT

Nova stran

Tudi kondenzatorja, ki bi imel čisto kapacitivno upornost, ni mogoče izdelati. Dielektrik '''ni absolutno neprevoden''', segreva pa se tudi zaradi svoje izmenične '''dielektrične polarizacije'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str.181</ref>.

<pomembno>
*Tudi kondenzator se v izmeničnem krogu nekoliko '''greje'''. </pomembno>

To pomeni, da ima realni kondenzator tudi določeno '''delovno''' upornost '''''R<sub>C</sub>''''', prek katere se del energije izvora sprošča iz električnega kroga in predstavlja '''izgube''' energije. Ker sta kondenzator in dielektrik kondenzatorja na '''isti napetosti''', lahko realni kondenzator obravnavamo kot '''vzporedno''' vezavo idealiziranega kondenzatorja in '''upora''' z upornostjo '''''R<sub>C</sub>'''''.

<pomembno>
*Realni kondenzator ima lastnost '''vzporedne''' vezave '''upora''' in idealiziranega '''kondenzatorja'''.</pomembno>

Realni kondenzator (sl. 5.1.5 a) torej lahko prikažemo z nadomestno vzporedno vezavo upora in kondenzatorja (sl. 5.1.5 a).

Slika 5.1.5: Nadomestna vezava (b), kazalčni diagram (c) in trikotnik prevodnosti realnega kondenzatorja (d)

Glede na namen kondenzatorja, je '''delovna prevodnost''' dielektrika '''neželena lastnost''' kondenzatorja.

<pomembno>
*Fazni kot, ki ga v izmeničnem krogu povzroča '''realni kondenzator''', je za kot '''''δ''''' '''manjši''' od '''90 º'''.
*Odstopanje faznega kota realnega kondenzatorja od '''- 90 º''' je posledica izgub energije v kondenzatorju, zato imenujemo kot '''''δ''''' '''izgubni''' kot.
</pomembno>

<latex>{\delta \, =\, 90^{\,\circ} \, -\, \varphi }</latex>

<pomembno>
*Razmerju delovne in jalove prevodnosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota, pravimo '''izgubni faktor''' kondenzatorja ('''''d''''').
</pomembno>

<latex>d \,=\, \tan \delta \, =\, \frac{I_{iC}}{I_C}\, =\, \frac{G_{iC}}{B_C}</latex>

<pomembno>
*Čim '''manjši''' je '''izgubni faktor''' kondenzatorja, tem bliže je ''φ'' kotu - 90 º, tem '''boljši''' je kondenzator.
*Obratno vrednost izgubnega faktorja imenujemo '''faktor kakovosti''' kondenzatorja ('''''Q''''').
</pomembno>

<latex>{Q \,= \,\frac{1}{d}\, =\, \frac{I_C}{I_{iC}}\, =\, \frac{B_C}{G_{iC}}}</latex>

<pomembno>
*Faktor kakovosti realnega kondenzatorja '''''Q''''' pove, kolikokrat je jalova prevodnost kondenzatorja večja od delovne prevodnosti kondenzatorja.</pomembno>

Kondenzator je v splošnem bližje idealnosti kot tuljava, zato je njegova kakovost, še posebej na področju energetike, manj problematična kot pri tuljavi. V določenih primerih visokih frekvenc na področju elektronike pa je kakovost kondenzatorja tudi odločilnega pomena za njegovo uporabo.

'''Primer:'''

<primer>
1. Kondenzator ima pri določeni kapacitivnosti in frekvenci jalovo prevodnost 100 mS in delovno prevodnost dielektrika 5 mS. Izračunaj admitanco, izgubni in fazni kot ter faktor kakovosti kondenzatorja.|||

<latex>Y \,=\, \sqrt {{G_{iC}}^2 \,+\, {B_C}^2}\, =\, \sqrt {{5^2} \,+\, {{100}^2}} \, =\, {\rm{100,12\,mS}}</latex>

<latex>\tan \delta \, =\, \frac{G_{iC}}{B_C}\, =\, \frac{5}{100}\, =\, {\rm{0,05}} \,\,\,\,\,\Rightarrow \,\,\,\,\,\delta \, =\, {\rm{2,8}}^{\,\circ} \,\,\,\,\, \Rightarrow \,\,\,\,\,\varphi \, =\, 90^{\,\circ} \, -\, \delta \, =\, {\rm{87,2}}^{\,\circ} </latex>

<latex>Q \,=\, \frac{1}{d} \,=\, \frac{1}{\rm{0,05}} \,=\, 20</latex>

</primer>

<references />
{{Hierarchy footer}}