Trenutna moč - Zgodovina strani

Admin ob 17:41, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 17:41:13 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:41, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_29_slika_01~~.svg‎\|thumb\|~~Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]~~	+	[[Slika:eele_slika_visji_040.svg‎\|thumb\|Slika 40: Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_36_slika_01.svg‎\|thumb\|~~Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]	+	Iz osnovnih elementov sestavljeno breme naj bo vzbujano s harmoničnim virom (slika 40). Napetost <latex>u</latex> in tok <latex>i</latex> sta:
-	Iz osnovnih elementov sestavljeno breme naj bo vzbujano s harmoničnim virom (slika 1). Napetost <latex>u</latex> in tok <latex>i</latex> sta:	+

Andrej ob 21:55, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 21:55:22 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:55, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_01.svg‎\|thumb\|Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_01.svg‎\|thumb\|Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]
	[[Slika:OET2_a_poglavje_36_slika_01.svg‎\|thumb\|Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]		[[Slika:OET2_a_poglavje_36_slika_01.svg‎\|thumb\|Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]
-	Iz osnovnih elementov sestavljeno breme naj je vzbujano s harmoničnim virom (slika 1). Napetost <latex>u</latex> in tok <latex>i</latex> sta:	+	Iz osnovnih elementov sestavljeno breme naj bo vzbujano s harmoničnim virom (slika 1). Napetost <latex>u</latex> in tok <latex>i</latex> sta:


Vrstica 19:		Vrstica 19:


-	Moč je periodična funkcija~~: izraža~~ se kot vsota konstantnega in harmoničnega dela. Glede na to, da je breme pasivni element, ki ne more oddati več energije kot jo prejme, ima konstantni del moči vsekakor nenegativno vrednost	+	Moč je periodična funkcija, ki se izraža kot vsota konstantnega in harmoničnega dela. Glede na to, da je breme pasivni element, ki ne more oddati več energije, kot jo prejme, ima konstantni del moči vsekakor nenegativno vrednost


Vrstica 25:		Vrstica 25:


-	ki zagotovo ne preseže amplitude harmoničnega dela moči. Prav zaradi tega je moč bremena v določenih časovnih intervalih lahko celo negativna: del prejete energije se takrat vrača k viru. To se ~~vrši~~ po »zaslugi« kondenzatorjev in/ali tuljav v bremenu, ki (z)morejo prejeto energijo hraniti in jo tudi oddati.	+	ki zagotovo ne preseže amplitude harmoničnega dela moči. Prav zaradi tega je moč bremena v določenih časovnih intervalih lahko celo negativna: del prejete energije se takrat vrača k viru. To se zgodi po »zaslugi« kondenzatorjev in/ali tuljav v bremenu, ki (z)morejo prejeto energijo hraniti in jo tudi oddati.

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:29 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 10:01, 6. april 2010

Admin — Tue, 06 Apr 2010 10:01:36 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_01.svg‎|thumb|Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]
[[Slika:OET2_a_poglavje_36_slika_01.svg‎|thumb|Časovni diagrami toka, napetosti in moči na vhodu v harmonično vzbujano breme. ]]
Iz osnovnih elementov sestavljeno breme naj je vzbujano s harmoničnim virom (slika 1). Napetost <latex>u</latex> in tok <latex>i</latex> sta:

<latex>u = U_{\mathrm{m} } \cos (\omega t + \alpha _u )</latex> in <latex>i = I_{\mathrm{m} } \cos (\omega t + \alpha _i )</latex> ter <latex>\phi = \alpha _u - \alpha _i .</latex>

Moč <latex>p</latex> bremena določa njun produkt:<ref><latex>\cos x\cos y = {\textstyle{\frac{1}{2} }}\left( {\cos (x - y) + \cos (x + y)} \right)</latex></ref>

<latex>p = ui = U_{\mathrm{m} } I_{\mathrm{m} } \cos (\omega t + \alpha _u )\cos (\omega t + \alpha _i ) = </latex>

<latex>{\textstyle{\frac{1}{2} } }U_{\mathrm{m} } I_{\mathrm{m} } \left( {\cos (\alpha _u - \alpha _i ) + \cos (2\omega t + \alpha _u + \alpha _i )} \right) = </latex>

<latex>{\textstyle{\frac{1}{2} } }U_{\mathrm{m} } I_{\mathrm{m} } \cos \phi + {\textstyle{\frac{1}{2} } }U_{\mathrm{m} } I_{\mathrm{m} } \cos (2\omega t + 2\alpha _u - \phi ).</latex>

Moč je periodična funkcija: izraža se kot vsota konstantnega in harmoničnega dela. Glede na to, da je breme pasivni element, ki ne more oddati več energije kot jo prejme, ima konstantni del moči vsekakor nenegativno vrednost

<latex>{\textstyle{\frac{1}{2} } }U_{\mathrm{m} } I_{\mathrm{m} } \cos \phi \ge 0{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\cos \phi \ge 0{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\left| \phi \right| \le \pi /2,</latex>

ki zagotovo ne preseže amplitude harmoničnega dela moči. Prav zaradi tega je moč bremena v določenih časovnih intervalih lahko celo negativna: del prejete energije se takrat vrača k viru. To se vrši po »zaslugi« kondenzatorjev in/ali tuljav v bremenu, ki (z)morejo prejeto energijo hraniti in jo tudi oddati.

<references />

{{Hierarchy footer}}