Uporaba tokovne resonance - Zgodovina strani

Andrej ob 22:28, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 22:28:23 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:28, 7. junij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno! Zaporedni nihajni krog naj vzbuja veriga napetostnih virov različnih frekvenc, <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, <latex>f_C</latex> ..., in enakih amplitud <latex>{U_{{\rm{g}}A{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}B{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}C{\rm{m}}}} = ... = {U_{\rm{m}}}</latex>. Kaj moremo reči o napetosti na uporu? Ker je vzbujevalcev več, je zančni tok enak vsoti harmoničnih tokov, ki jih določajo posamezni viri. Njihove amplitude sledijo iz enačbe	+	Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno. Zaporedni nihajni krog naj vzbuja veriga napetostnih virov različnih frekvenc, <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, <latex>f_C</latex> ... in enakih amplitud <latex>{U_{{\rm{g}}A{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}B{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}C{\rm{m}}}} = ... = {U_{\rm{m}}}</latex>. Kaj moremo reči o napetosti na uporu? Ker je vzbujevalcev več, je zančni tok enak vsoti harmoničnih tokov, ki jih določajo posamezni viri. Njihove amplitude sledijo iz enačbe:


-	<latex>\left\| {\underline I (\omega _X )} \right\| = \frac{ {U_{\mathrm{m} } } }{ {\sqrt {R^2 + \left( {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right)^2 } } }</latex>, <latex>\omega _X = 2\pi f_X </latex>, <latex>X = A,B,C,\,...</latex>,	+	<latex>\left\| {\underline I (\omega _X )} \right\| = \frac{ {U_{\mathrm{m} } } }{ {\sqrt {R^2 + \left( {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right)^2 } } }</latex>, <latex>\omega _X = 2\pi f_X </latex>, <latex>X = A,B,C,\,...</latex>.


-	~~amplitude~~ delnih napetosti na uporu pa iz enačbe	+	Amplitude delnih napetosti na uporu pa iz enačbe:


Vrstica 11:		Vrstica 11:


-	Imenovalec sporoča, da so amplitude delnih napetosti na uporu različne~~; največja~~ je amplituda napetosti tiste frekvence, pri kateri ima imenovalec oziroma izraz	+	Imenovalec sporoča, da so amplitude delnih napetosti na uporu različne. Največja je amplituda napetosti tiste frekvence, pri kateri ima imenovalec oziroma izraz


Vrstica 17:		Vrstica 17:


-	najmanjšo vrednost. Če je resonančna frekvenca nihajnega vezja izbrana tako, da je enaka ali vsaj blizu ene od frekvenc virov, in ima resonančni krog visoko kvaliteto (da so frekvence drugih virov že krepko izven njegove pasovne širine), potem je napetost na uporu enaka približno napetosti vira, katerega frekvenca je najbližja resonančni frekvenci nihajnega kroga. Od tod sledi opravilo, ki ga vezje ~~vrši~~: ~~nihajni~~ krog iz množice ponujenih napetosti izpostavi na uporu tisto, na katere frekvenco je uglašen. Vezje torej izbira! Če bi bil kondenzator vrtljiv, nastavljive kapacitivnosti, potem bi mogli iz množice harmoničnih napetosti ojačiti ravno tisto, ki jo želimo.	+	najmanjšo vrednost. Če je resonančna frekvenca nihajnega vezja izbrana tako, da je enaka ali vsaj blizu ene od frekvenc virov, in ima resonančni krog visoko kvaliteto (da so frekvence drugih virov že krepko izven njegove pasovne širine), potem je napetost na uporu enaka približno napetosti vira, katerega frekvenca je najbližja resonančni frekvenci nihajnega kroga. Od tod sledi opravilo, ki ga vezje opravlja: Nihajni krog iz množice ponujenih napetosti izpostavi na uporu tisto, na katere frekvenco je uglašen. Vezje torej izbira! Če bi bil kondenzator vrtljiv, nastavljive kapacitivnosti, potem bi mogli iz množice harmoničnih napetosti ojačiti ravno tisto, ki jo želimo.

	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:31 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 16:30, 12. april 2010

Admin — Mon, 12 Apr 2010 16:30:36 GMT

Nova stran

Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno! Zaporedni nihajni krog naj vzbuja veriga napetostnih virov različnih frekvenc, <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, <latex>f_C</latex> ..., in enakih amplitud <latex>{U_{{\rm{g}}A{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}B{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}C{\rm{m}}}} = ... = {U_{\rm{m}}}</latex>. Kaj moremo reči o napetosti na uporu? Ker je vzbujevalcev več, je zančni tok enak vsoti harmoničnih tokov, ki jih določajo posamezni viri. Njihove amplitude sledijo iz enačbe

<latex>\left| {\underline I (\omega _X )} \right| = \frac{ {U_{\mathrm{m} } } }{ {\sqrt {R^2 + \left( {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right)^2 } } }</latex>, <latex>\omega _X = 2\pi f_X </latex>, <latex>X = A,B,C,\,...</latex>,

amplitude delnih napetosti na uporu pa iz enačbe

<latex>\left| {\underline U _R {\mathrm{(} }\omega _X {\mathrm{)} } } \right| = R\left| {\underline I (\omega _X )} \right|{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\left| {\underline U _R {\mathrm{(} }\omega _X {\mathrm{)} } } \right| = \frac{ {RU_{\mathrm{m} } } }{ {\sqrt {R^2 + \left( {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right)^2 } } }</latex>.

Imenovalec sporoča, da so amplitude delnih napetosti na uporu različne; največja je amplituda napetosti tiste frekvence, pri kateri ima imenovalec oziroma izraz

<latex>\left| {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right| = \omega _0 L\left| {\frac{ {\omega _X } }{ {\omega _0 } } - \frac{ {\omega _0 } }{ {\omega _X } } } \right| = \sqrt {\frac{L}{C} } \left| {\frac{ {f_X } }{ {f_0 } } - \frac{ {f_0 } }{ {f_X } } } \right|</latex>

najmanjšo vrednost. Če je resonančna frekvenca nihajnega vezja izbrana tako, da je enaka ali vsaj blizu ene od frekvenc virov, in ima resonančni krog visoko kvaliteto (da so frekvence drugih virov že krepko izven njegove pasovne širine), potem je napetost na uporu enaka približno napetosti vira, katerega frekvenca je najbližja resonančni frekvenci nihajnega kroga. Od tod sledi opravilo, ki ga vezje vrši: nihajni krog iz množice ponujenih napetosti izpostavi na uporu tisto, na katere frekvenco je uglašen. Vezje torej izbira! Če bi bil kondenzator vrtljiv, nastavljive kapacitivnosti, potem bi mogli iz množice harmoničnih napetosti ojačiti ravno tisto, ki jo želimo.

{{Hierarchy footer}}