Vzporedni električni nihajni krog - Zgodovina strani

Admin ob 18:01, 4. september 2010

Admin — Sat, 04 Sep 2010 18:01:14 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:01, 4. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	~~<animacija>eele_animacija_008_vzporedni_nihajni_krog.swf\|Vzporedni RLC nihajni krog</animacija>~~
	<interaktivni>		<interaktivni>
	<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>		<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>

Admin ob 18:00, 4. september 2010

Admin — Sat, 04 Sep 2010 18:00:02 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:00, 4. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	<animacija>eele_animacija_008_vzporedni_nihajni_krog.swf</animacija>	+	<animacija>eele_animacija_008_vzporedni_nihajni_krog.swf\|Vzporedni RLC nihajni krog</animacija>
	<interaktivni>		<interaktivni>
	<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>		<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>

Admin ob 20:56, 1. september 2010

Admin — Wed, 01 Sep 2010 20:56:16 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:56, 1. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	<animacija>eele_animacija_008_vzporedni_nihajni_krog.swf</animacija>
	<interaktivni>		<interaktivni>
	<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>		<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>

Admin ob 19:42, 31. avgust 2010

Admin — Tue, 31 Aug 2010 19:42:42 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:42, 31. avgust 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<interaktivni>		<interaktivni>
	<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>		<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>
		+	<reseni>36\|37</reseni>
	</interaktivni>		</interaktivni>
	[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]		[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]

Admin ob 18:40, 31. avgust 2010

Admin — Tue, 31 Aug 2010 18:40:10 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:40, 31. avgust 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	<interaktivni>
		+	<rezultat>61\|62\|63\|64\|65</rezultat>
		+	</interaktivni>
	[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]		[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]

Admin ob 12:05, 21. maj 2010

Admin — Fri, 21 May 2010 12:05:08 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:05, 21. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]
		+
	Vzporedni nihajni krog (slika 7.3.3) je v bistvu izmenični krog z '''vzporedno vezavo''' upora, tuljave in kondenzatorja, katerega osnovne lastnosti in zakonitosti že poznamo. Naredimo zato podobno, čeprav nekoliko krajšo pot kot pri zaporednem nihajnem krogu.		Vzporedni nihajni krog (slika 7.3.3) je v bistvu izmenični krog z '''vzporedno vezavo''' upora, tuljave in kondenzatorja, katerega osnovne lastnosti in zakonitosti že poznamo. Naredimo zato podobno, čeprav nekoliko krajšo pot kot pri zaporednem nihajnem krogu.

Vrstica 8:		Vrstica 10:


-	~~[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]~~

	Pri stalni napetosti izvora povečujmo frekvenco napetosti od 2,8 kHz do 8 kHz in pri posamezni frekvenci izmerimo toke kondenzatorja, tuljave in izvora. Dobili bomo vrednosti:		Pri stalni napetosti izvora povečujmo frekvenco napetosti od 2,8 kHz do 8 kHz in pri posamezni frekvenci izmerimo toke kondenzatorja, tuljave in izvora. Dobili bomo vrednosti:

Andrej ob 11:54, 14. maj 2010

Andrej — Fri, 14 May 2010 11:54:38 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:54, 14. maj 2010
Vrstica 38:		Vrstica 38:

	V poskusu 7.3.4 sicer nismo imeli tuljavi in kondenzatorju vzporedno priključenega upora, toda izgubna upornost predvsem tuljave ima podoben učinek. Obstaja enostavna metoda, po kateri zaporedno ''RL'' vezavo preračunamo v enakovredno vzporedno ''RL'' vezavo<ref><latex>{R_{\rm{pt}}} \,=\, \frac{{R_t}^2\, +\, {X_L}^2}{R_t}\,\,{\rm{;}}\,\,\,\,\,{X_{L{\rm{p}}}}\, =\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2 \,+\, {X_L}^2}{X_L}</latex></ref>. V našem primeru bi izmerili upornost navitja tuljave ≈ 11 Ω, preračunana enakovredna vzporedna upornost pa bi znašala ≈ 9 kΩ.		V poskusu 7.3.4 sicer nismo imeli tuljavi in kondenzatorju vzporedno priključenega upora, toda izgubna upornost predvsem tuljave ima podoben učinek. Obstaja enostavna metoda, po kateri zaporedno ''RL'' vezavo preračunamo v enakovredno vzporedno ''RL'' vezavo<ref><latex>{R_{\rm{pt}}} \,=\, \frac{{R_t}^2\, +\, {X_L}^2}{R_t}\,\,{\rm{;}}\,\,\,\,\,{X_{L{\rm{p}}}}\, =\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2 \,+\, {X_L}^2}{X_L}</latex></ref>. V našem primeru bi izmerili upornost navitja tuljave ≈ 11 Ω, preračunana enakovredna vzporedna upornost pa bi znašala ≈ 9 kΩ.
-
-
-
-	~~== Frekvenčna karakteristika toka vzporednega nihajnega kroga ==~~
-
-
-	~~Če rezultate meritev poskusa 7.3.4 prikažemo grafično, dobimo sliko frekvenčne odvisnosti (karakteristiko) toka vzporednega nihajnega kroga (slika 7.3.12).~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Vzporedni nihajni krog '''slabo prepušča''' tok '''resonančne''' frekvence in frekvenc, ki so '''blizu''' resonančni frekvenci, tokove '''višjih''' in '''nižjih''' frekvenc pa '''bistveno bolje'''.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	Če bi namesto izvora čiste sinusne napetosti na nihajni krog priključili izvor iz množice napetosti '''različnih frekvenc''' sestavljene napetosti, bi v nihajnem krogu bili toki višjih in '''nižjih frekvenc''', toki '''resonančne''' frekvence in frekvenc, ki so '''blizu resonančni''', pa bi bili '''močno dušeni'''.
-
-
-	~~[[Image:eele_slika_7_3_12.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.12: Frekvenčna odvisnost toka vzporednega nihajnega kroga]]~~
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Vzporedni nihajni krog je pasovni, '''zaporni''' frekvenčni '''filter'''.
-	*Lastnost vzporednega nihajnega kroga, da iz množice možnih tokov različnih frekvenc »izbira« in zaduši le določene tokove, imenujemo '''selektivnost''' vzporednega nihajnega kroga.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~Filtrske lastnosti vzporednega nihajnega kroga uporabljamo predvsem v radijski in TV tehniki v podobne namene, kot smo jih že omenili pri zaporednem nihajnem krogu.~~
-
-
-	~~'''Resonančno frekvenco''' vzporednega nihajnega kroga dobimo na podoben način kot za zaporednega, iz pogoja enakosti reaktanc, zato bomo končni izraz kar napisali:~~
-
-
-	~~<latex>{f_{\rm{r}}}\, =\, \frac{1}{2\pi \sqrt {LC} }\|\|\|(Hz)</latex>~~
-
-
-	Toda pozor. Če je tuljava slabe kakovosti in bomo njeno nadomestno zaporedno vezavo pretvarjali v vzporedno, bo nekoliko spremenjena tudi induktivna reaktanca. Posledično bo tudi resonančna frekvenca nekoliko drugačna. Navedena enačba pa velja dovolj dobro za '''kakovosti tuljave večje od 10'''.
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Področje frekvenc, katerih toke vzporedni nihajni krog '''slabo prevaja''', imenujemo '''zaporni frekvenčni pas''' nihajnega kroga '''''B''''' (sl. 7.3.13).
-	*Zaporni frekvenčni pas je področje frekvenc, v katerem tok v nihajnem krogu moč ''P''<sub>r</sub> ne naraste čez 2''P''<sub>r</sub> oziroma tok ni '''večji od ''I''<sub>r</sub>''' • '''√2'''.
-	*Širina zapornega frekvenčnega pasu '''''B''''' je določena z razliko '''mejnih frekvenc''' zapornega področja '''''f''<sub>mzg</sub>''' in '''''f''<sub>msp</sub>'''.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~<latex>{B \,=\, {f_{\rm{mzg}}}\, -\, {f_{\rm{msp}}}}\|\|\|(Hz)</latex>~~
-
-
-	~~Enačbo za neposredno računanje širine zapornega frekvenčnega pasu ''B'' dobimo na podoben način kot pri zaporednem nihajnem krogu.~~
-
-
-	~~<latex>{B \,=\, \frac{f_{\rm{r}}}{Q}}\|\|\|(Hz)</latex>~~
-
-
-	~~Vidimo, da kljub nasprotnima oblikama frekvenčnih karakteristik toka zaporednega in vzporednega nihajnega kroga obravnavamo njune lastnosti na podoben način.~~
-
-
-
-	~~== Kakovost vzporednega nihajnega kroga ==~~
-
-
-	Za vzporedni nihajni krog velja enaka definicija kakovosti, le da je v tem primeru skupna količina za računanje moči napetost izvora. Paralelni upor ''R''<sub>p</sub> praviloma ni dejanski upor, ampak v paralelno vezavo transformirana izgubna upornost predvsem tuljave<ref><latex>{R_{\rm{pt}}} \,=\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2 \,+\, {X_L}^2}{R_{\rm{t}}}\,\,{\rm{;}}\,\,\,\,\,{X_{L{\rm{p}}}}\, =\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2\, + \,{X_L}^2}{X_L}</latex></ref>.
-
-
-	<latex>Q \,=\, \frac{Q_{L{\rm{r}}}}{P} \,=\, \frac{Q_{C{\rm{r}}}}{P} \,=\, \frac{{U^2}\, \cdot \,{R_p}}{{X_{L{\rm{r}}}}\, \cdot \,{U^2}} \,=\, \frac{{U^2}\, \cdot \,{R_{\rm{p}}}}{{X_{C{\rm{r}}}} \,\cdot\, {U^2}}</latex>
-
-	~~oziroma po ureditvi~~
-
-	~~<latex>Q\, =\, \frac{R_p}{X_{L{\rm{r}}}}\, =\, \frac{R_{\rm{p}}}{X_{C{\rm{r}}}}</latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Kakovost vzporednega nihajnega kroga je '''premo sorazmerna''' z v ''paralelno'' upornost transformirane '''izgubne upornosti''' tuljave in obratno sorazmerna z rektancama nihajnega kroga pri resonančni frekvenci.
-	*Vzporedna upornost (prevodnost) '''zmanjšuje kakovost''' vzporednega nihajnega kroga in '''povečuje''' njegov '''tok''' (propustnost) pri '''resonančni''' frekvenci.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	Tudi navedena enačba je sprejemljiva za kakovosti tuljave večje od 10. Še bolj korektni bi bili, če bi tako pri zaporednem kot pri vzporednem nihajnem krogu pri kakovosti nihajnega kroga upoštevali tudi '''realnost izvora''' napetosti.
-
-
-	Na osnovi spoznanj pri obravnavi vpliva kakovosti na obliko karakteristike zaporednega nihajnega kroga lahko narišemo frekvenčne karakteristike toka vzporednega nihajnega kroga za različne kakovosti (sl. 7.3.13).
-
-
-	~~[[Image:eele_slika_7_3_13.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.13: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka vzporednega nihajnega kroga]]~~
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Čim '''večja''' je '''kakovost''' vzporednega nihajnega kroga, tem '''manjši''' je '''resonančni tok''', tem '''ožji''' je frekvenčni zaporni '''pas''' in tem boljša je '''selektivnost''' nihajnega kroga.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-
-	~~== Frekvenčna karakteristika admitance vzporednega nihajnega kroga ==~~
-
-
-	~~Frekvenčno karakteristiko admitance ''Y''(''f'') vzporednega nihajnega kroga lahko dobimo na osnovi izmerjenih tokov pri različnih frekvencah (poskus 7.3.4) in Ohmovega zakona~~
-
-
-	~~<latex>Y\left( f \right)\, =\, \frac{I\left( f \right)}{U},</latex>~~
-
-	~~lahko pa tudi z računanjem po izrazu~~
-
-	~~<latex>Y\left( f \right) \,=\, \sqrt {{G^2} \,+\, {\left( {B_C}\left( f \right) \,- \,{B_L}\left( f \right) \right)}^2}. </latex>~~
-
-
-	~~Ob dejstvu, da je ''U'' = konst., obliko navedene karakteristike prikazuje slika 7.3.12.~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Oblika frekvenčne karakteristike '''admitance''' vzporednega nihajnega kroga je podobna obliki frekvenčne karakteristike '''impedance''' zaporednega nihajnega kroga.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	~~S sliko frekvenčne karakteristike admitance smo tako le nazorneje prikazali lastnosti vzporedne vezave upora, tuljave in kondenzatorja v izmeničnem krogu.~~
-
-
-
-	~~== Tokovna resonanca ==~~
-
-
-	V poskusu 7.3.4 smo ugotovili, da sta toka kondenzatorja in tuljave pri resonančni frekvenci vzporednega nihajnega kroga '''enaka''' in '''veliko večja''' od toka izvora. Kazalčni diagram izmeničnega kroga z vzporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja potrjuje, da je to mogoče (tokova sta v proti fazi).
-
-
-	~~<latex>{I_L}\, =\, {I_C} \,=\, \frac{U}{X_{L{\rm{r}}}}\, =\, \frac{U}{X_{C{\rm{r}}}} \,=\, \frac{I{R_{\rm{p}}}}{X_{L{\rm{r}}}} \,= \,\frac{I{R_{\rm{p}}}}{X_{C{\rm{r}}}} \,= \,QI</latex>~~
-
-	~~oziroma~~
-
-	~~<latex>{I_L}\, =\, {I_C} \,=\, QI</latex>~~
-
-
-	~~<pomembno>~~
-	*Toka tuljave in kondenzatorja v vzporednem nihajnem krogu sta pri resonančni frekvenci '''Q - krat večja''' od toka '''izvora'''.
-	*Zaradi »ojačenja« toka imenujemo resonanco vzporednega nihajnega kroga '''tokovna''' resonanca.
-	~~</pomembno>~~
-
-
-	Tokovno resonanco '''koristno''' uporabljamo podobno kot napetostno resonanco na področju '''elektronike''', predvsem radijske, TV in krmilne tehnike. Pri merjenju električnega toka v napravah ali sistemih, katerih frekvenca delovanja je enaka ali blizu resonančni frekvenci, pa moramo biti pozorni na pravilno izbiro merilnega območja A-metra.

Latac ob 15:36, 12. maj 2010

Latac — Wed, 12 May 2010 15:36:40 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:36, 12. maj 2010
Vrstica 8:		Vrstica 8:


-	~~Slika 7.3.11~~
	[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]		[[Image:eele_slika_7_3_11.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.11]]

Vrstica 56:		Vrstica 55:


-	~~Slika 7.3.12: Frekvenčna odvisnost toka vzporednega nihajnega kroga~~
	[[Image:eele_slika_7_3_12.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.12: Frekvenčna odvisnost toka vzporednega nihajnega kroga]]		[[Image:eele_slika_7_3_12.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.12: Frekvenčna odvisnost toka vzporednega nihajnega kroga]]

Vrstica 122:		Vrstica 120:


-	~~Slika 7.3.13: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka vzporednega nihajnega kroga~~
	[[Image:eele_slika_7_3_13.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.13: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka vzporednega nihajnega kroga]]		[[Image:eele_slika_7_3_13.svg\|thumb\|right\|Slika 7.3.13: Vpliv kakovosti na obliko frekvenčne karakteristike toka vzporednega nihajnega kroga]]

Andrej ob 14:06, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 14:06:21 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:06, 8. maj 2010
Vrstica 179:		Vrstica 179:

	<references />		<references />
		+
		+
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

Andrej ob 13:52, 8. maj 2010

Andrej — Sat, 08 May 2010 13:52:07 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:52, 8. maj 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Vzporedni nihajni krog (slika 7.3.3) je v bistvu izmenični krog z '''vzporedno vezavo''' upora, tuljave in kondenzatorja, katerega osnovne lastnosti in zakonitosti že poznamo. Naredimo zato podobno, čeprav nekoliko krajšo pot, kot pri zaporednem nihajnem krogu.	+	Vzporedni nihajni krog (slika 7.3.3) je v bistvu izmenični krog z '''vzporedno vezavo''' upora, tuljave in kondenzatorja, katerega osnovne lastnosti in zakonitosti že poznamo. Naredimo zato podobno, čeprav nekoliko krajšo pot kot pri zaporednem nihajnem krogu.


Vrstica 79:		Vrstica 79:
	<pomembno>		<pomembno>
	*Področje frekvenc, katerih toke vzporedni nihajni krog '''slabo prevaja''', imenujemo '''zaporni frekvenčni pas''' nihajnega kroga '''''B''''' (sl. 7.3.13).		*Področje frekvenc, katerih toke vzporedni nihajni krog '''slabo prevaja''', imenujemo '''zaporni frekvenčni pas''' nihajnega kroga '''''B''''' (sl. 7.3.13).
-	*Zaporni frekvenčni pas, je področje frekvenc, v katerem tok v nihajnem krogu moč ''P''<sub>r</sub> ne naraste čez 2''P''<sub>r</sub> oziroma tok ni '''večji od ''I''<sub>r</sub>''' • '''√2'''.	+	*Zaporni frekvenčni pas je področje frekvenc, v katerem tok v nihajnem krogu moč ''P''<sub>r</sub> ne naraste čez 2''P''<sub>r</sub> oziroma tok ni '''večji od ''I''<sub>r</sub>''' • '''√2'''.
	*Širina zapornega frekvenčnega pasu '''''B''''' je določena z razliko '''mejnih frekvenc''' zapornega področja '''''f''<sub>mzg</sub>''' in '''''f''<sub>msp</sub>'''.		*Širina zapornega frekvenčnega pasu '''''B''''' je določena z razliko '''mejnih frekvenc''' zapornega področja '''''f''<sub>mzg</sub>''' in '''''f''<sub>msp</sub>'''.
	</pomembno>		</pomembno>
Vrstica 100:		Vrstica 100:


-	Za vzporedni nihajni krog velja enaka definicija kakovosti, le, da je v tem primeru skupna količina za računanje moči napetost izvora. Paralelni upor ''R''<sub>p</sub> praviloma ni dejanski upor, ampak v paralelno vezavo transformirana izgubna upornost predvsem tuljave<ref><latex>{R_{\rm{pt}}} \,=\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2 \,+\, {X_L}^2}{R_{\rm{t}}}\,\,{\rm{;}}\,\,\,\,\,{X_{L{\rm{p}}}}\, =\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2\, + \,{X_L}^2}{X_L}</latex></ref>.	+	Za vzporedni nihajni krog velja enaka definicija kakovosti, le da je v tem primeru skupna količina za računanje moči napetost izvora. Paralelni upor ''R''<sub>p</sub> praviloma ni dejanski upor, ampak v paralelno vezavo transformirana izgubna upornost predvsem tuljave<ref><latex>{R_{\rm{pt}}} \,=\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2 \,+\, {X_L}^2}{R_{\rm{t}}}\,\,{\rm{;}}\,\,\,\,\,{X_{L{\rm{p}}}}\, =\, \frac{{R_{\rm{t}}}^2\, + \,{X_L}^2}{X_L}</latex></ref>.


Vrstica 134:		Vrstica 134:


-	Frekvenčno karakteristiko admitance ''Y''(''f'') vzporednega nihajnega kroga lahko dobimo na osnovi izmerjenih tokov pri različnih frekvencah (poskus 7.3.4) in Ohmovega zakona,	+	Frekvenčno karakteristiko admitance ''Y''(''f'') vzporednega nihajnega kroga lahko dobimo na osnovi izmerjenih tokov pri različnih frekvencah (poskus 7.3.4) in Ohmovega zakona


-	<latex>Y\left( f \right)\, =\, \frac{I\left( f \right)}{U}</latex>	+	<latex>Y\left( f \right)\, =\, \frac{I\left( f \right)}{U},</latex>

	lahko pa tudi z računanjem po izrazu		lahko pa tudi z računanjem po izrazu

-	<latex>Y\left( f \right) \,=\, \sqrt {{G^2} \,+\, {\left( {B_C}\left( f \right) \,- \,{B_L}\left( f \right) \right)}^2} </latex>	+	<latex>Y\left( f \right) \,=\, \sqrt {{G^2} \,+\, {\left( {B_C}\left( f \right) \,- \,{B_L}\left( f \right) \right)}^2}. </latex>


-	Ob dejstvu, da je ''U'' = konst., obliko navedene karakteristike prikazuje slika 7.3.12	+	Ob dejstvu, da je ''U'' = konst., obliko navedene karakteristike prikazuje slika 7.3.12.


Vrstica 171:		Vrstica 171:
	<pomembno>		<pomembno>
	*Toka tuljave in kondenzatorja v vzporednem nihajnem krogu sta pri resonančni frekvenci '''Q - krat večja''' od toka '''izvora'''.		*Toka tuljave in kondenzatorja v vzporednem nihajnem krogu sta pri resonančni frekvenci '''Q - krat večja''' od toka '''izvora'''.
-	*Zaradi »ojačenja« toka, imenujemo resonanco vzporednega nihajnega kroga '''tokovna''' resonanca.	+	*Zaradi »ojačenja« toka imenujemo resonanco vzporednega nihajnega kroga '''tokovna''' resonanca.
	</pomembno>		</pomembno>


	Tokovno resonanco '''koristno''' uporabljamo podobno kot napetostno resonanco na področju '''elektronike''', predvsem radijske, TV in krmilne tehnike. Pri merjenju električnega toka v napravah ali sistemih, katerih frekvenca delovanja je enaka ali blizu resonančni frekvenci, pa moramo biti pozorni na pravilno izbiro merilnega območja A-metra.		Tokovno resonanco '''koristno''' uporabljamo podobno kot napetostno resonanco na področju '''elektronike''', predvsem radijske, TV in krmilne tehnike. Pri merjenju električnega toka v napravah ali sistemih, katerih frekvenca delovanja je enaka ali blizu resonančni frekvenci, pa moramo biti pozorni na pravilno izbiro merilnega območja A-metra.
-
-
-
-	~~== Preskusi svoje znanje: ==~~
-
-
-	~~1. Kaj se dogaja z energijo v idealiziranem ''LC'' krogu? Pojasni zakaj?~~
-
-	~~2. Kaj je posledica periodične izmenjave energije med kondenzatorjem in tuljavo?~~
-
-	~~3. Od česa je odvisna frekvenca lastnega nihanja v ''LC'' krogu in kako jo računamo?~~
-
-	~~4. Kaj se dogaja z energijo pri lastnem nihanju '''realnega''' nihajnega kroga? Pojasni!~~
-
-	~~5. Kakšno obliko imata časovna poteka toka in napetosti pri lastnem nihanju realnega nihajnega kroga?~~
-
-	~~6. Od česa je odvisna kakovost realnega nihajnega kroga?~~
-
-	~~7. Kaj je resonančna frekvenca zaporednega ali vzporednega nihajnega kroga?~~
-
-	~~8. Opiši lastnosti zaporednega (vzporednega) ''RLC'' nihajnega kroga pri resonančni frekvenci!~~
-
-	~~9. Kakšno lastnost ima zaporedni (vzporedni) ''RLC'' nihajni krog glede na obliko frekvenčne karakteristike toka?~~
-
-	~~10. Kaj je selektivnost nihajnega kroga?~~
-
-	~~11. Kako je določena širina prepustnega (zapornega) frekvenčnega pasu ''B''?~~
-
-	~~12. Kakšen vpliv ima kakovost na selektivnost in širino prepustnega (zapornega) frekvenčnega pasu nihajnega kroga?~~
-
-	~~13. Zakaj imenujemo resonanco zaporednega (vzporednega) nihajnega kroga napetostna (tokovna) resonanca?~~
-
-	~~14. V kakšne namene uporabljamo nihajne kroge?~~
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-


	<references />		<references />
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}