Zaporedni nihajni krog - Zgodovina strani

Admin ob 16:54, 15. julij 2010

Admin — Thu, 15 Jul 2010 16:54:47 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:54, 15. julij 2010
Vrstica 36:		Vrstica 36:
	'''Zgled 2'''		'''Zgled 2'''

-	Zaporednemu vezju elementov s podatki <latex>R = 2 \Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:	+	Zaporednemu vezju elementov s podatki <latex>R = 2 \, \Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:

Admin ob 16:53, 15. julij 2010

Admin — Thu, 15 Jul 2010 16:53:55 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:53, 15. julij 2010
Vrstica 36:		Vrstica 36:
	'''Zgled 2'''		'''Zgled 2'''

-	Zaporednemu vezju elementov s podatki ~~R = 2~~ <latex>\Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:	+	Zaporednemu vezju elementov s podatki <latex>R = 2 \Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:

Admin ob 17:25, 12. julij 2010

Admin — Mon, 12 Jul 2010 17:25:55 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:25, 12. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_24_slika_11~~.~~svg‎~~\|thumb\|Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_033.svg\|thumb\|Slika 33: Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]
-	[[Slika:~~OET2_a_poglavje_24_slika_12~~.svg‎\|thumb\|Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_034.svg‎\|thumb\|Slika 34: Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]
-	Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 11). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:	+	Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 33). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:


Vrstica 28:		Vrstica 28:


-	Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je	+	Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 34). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je

Andrej ob 21:46, 7. junij 2010

Andrej — Mon, 07 Jun 2010 21:46:23 GMT

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:46, 7. junij 2010
Vrstica 22:		Vrstica 22:


-	Naj je <latex>\underline I</latex> kazalec toka. Kazalci napetosti so:	+	Naj bo <latex>\underline I</latex> kazalec toka. Kazalci napetosti so:


Vrstica 28:		Vrstica 28:


-	Pozornost vzbudita zadnja dva; kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je	+	Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je


Vrstica 34:		Vrstica 34:


-	'''Zgled 2.'''	+	'''Zgled 2'''

-	Zaporednemu vezju elementov s podatki R = 2 <latex>\Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj! ⇒ Po enačbah so:	+	Zaporednemu vezju elementov s podatki R = 2 <latex>\Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:

Admin: 1 revision

Admin — Fri, 14 May 2010 16:09:28 GMT

1 revision

← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Admin ob 21:34, 5. april 2010

Admin — Mon, 05 Apr 2010 21:34:31 GMT

Nova stran

[[Slika:OET2_a_poglavje_24_slika_11.svg‎|thumb|Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]
[[Slika:OET2_a_poglavje_24_slika_12.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]
Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 11). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:

<latex>\underline Z _{ {\mathrm{nad} }{\mathrm{.} } } = \underline Z _R + \underline Z _L + \underline Z _C = R + {\mathrm{j} }\omega L + \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega C} } = R + {\mathrm{j} }\left( {\omega L - \frac{1}{ {\omega C} } } \right) = \underline Z _{RLC} .</latex>

Absolutno vrednost impedance in njen fazni kot podajata izraza

<latex>\left| {\underline Z _{ {\mathrm{nad} }{\mathrm{.} } } } \right| = \sqrt {R^2 + \left( {\omega L - 1/\omega C} \right)^2 }</latex> in <latex>\phi = \arctan \frac{ {\omega L - 1/\omega C} }{R}</latex>.

Pozornost pritegne imaginarni del; pri višjih frekvencah je razlika pozitivna, pri nižjih pa negativna; nekje vmes, točneje, pri krožni frekvenci <latex>\omega _0</latex> velja:

<latex>\omega _0 L - 1/\omega _0 C = 0{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\omega _0^2 LC = 1{\mathrm{ } } \Rightarrow {\mathrm{ } }\omega _0 = 1/\sqrt {LC} .</latex>

Razlika je enaka nič in impedanca je enaka ravno upornosti <latex>R</latex>. Pri <latex>\omega > \omega _0</latex> ima vezje induktivni, pri <latex>\omega < \omega _0</latex> kapacitivni in pri <latex>\omega = \omega _0</latex> ima uporovni značaj.

Naj je <latex>\underline I</latex> kazalec toka. Kazalci napetosti so:

<latex>\underline U _R = \underline Z _R \underline I = R\underline I </latex> in <latex>\underline U _L = \underline Z _L \underline I = {\mathrm{j} }\omega L\underline I </latex> ter <latex>\underline U _C = \underline Z _C \underline I = \frac{1}{ { {\mathrm{j} }\omega C} }\underline I = - {\mathrm{j} }\frac{ {\underline I } }{ {\omega C} }.</latex>

Pozornost vzbudita zadnja dva; kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je

<latex>\underline U _{RLC} = \underline U _R + \underline U _L + \underline U _C = \left( {R + {\mathrm{j} }\left( {\omega L - 1/\omega C} \right)} \right)\underline I .</latex>

'''Zgled 2.'''

Zaporednemu vezju elementov s podatki R = 2 <latex>\Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj! ⇒ Po enačbah so:

<latex>\underline Z _{RLC} = R + {\mathrm{j} }\omega L + 1/{\mathrm{j} }\omega C = 2\Omega + {\mathrm{j} }\left( {3 - 5} \right)\Omega = \left( {2 - {\mathrm{j2} } } \right)\Omega {\mathrm{ } } \Rightarrow </latex>

<latex>\phi = \arctan \frac{ { - 2\Omega } }{ {2\Omega } } = - 45^\circ {\mathrm{ in } }\underline Y _{RLC} = \frac{1}{ {\underline Z _{RLC} } } = \frac{1}{ {\left( {2 - {\mathrm{j2} } } \right)\Omega } } = ({\mathrm{0,5} } + {\mathrm{j} } \cdot {\mathrm{0,5} }){\mathrm{ S} }{\mathrm{,} }</latex>

Impedanca leži v IV. kvadrantu (<latex>\phi < 0</latex>), značaj vezja je zato kapacitiven.

{{Hierarchy footer}}