5.1.2.1 Izvorno besedilo

[[Image:eele_slika_5_1_4.svg|thumb|right|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]]
[[Image:eele_foto_033.jpg|thumb|right|Fotografija 33]]
[[Image:eele_foto_034.jpg|thumb|right|Fotografija 34]]
V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi '''kožni pojav'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 241</ref> v ovojih tuljave, manjša '''kapacitivnost''' med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem '''jalove''' energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo:


<latex>{P_{\rm{Cu}}}\, = \,{I^2}{R_{\rm{Cu}}}|||(W)</latex>


Glede na znano odvisnost ohmske upornosti vodnika navitja velja:


<pomembno>
*Izgubna moč tuljave je premo sorazmerna s specifično upornostjo vodnika navitja '''''ρ''''' in dolžino vodnika '''''l''''' ter obratno sorazmerna s prerezom '''''A''''' vodnika navitja.
</pomembno>


Isti tok realne tuljave premaguje induktivno in ohmsko upornost navitja. Po definiciji načina vezave elementov vemo, da sta v primeru skupnega toka elementa vezana '''zaporedno''':


<pomembno>
*Realna tuljava je v bistvu zaporedna vezava ohmske in induktivne upornosti navitja (sl. 5.1.4 b).
</pomembno>


Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave.


<pomembno>
*Fazni kot, ki ga v izmeničnem krogu povzroča '''realna tuljava''', je za kot '''''&delta;''''' '''manjši''' od '''90 º'''.
*Odstopanje faznega kota realne tuljave od '''90 º''' je posledica izgub energije v tuljavi, zato imenujemo kot '''''&delta;''''' '''izgubni''' kot.
</pomembno>


<latex>{\delta \, =\, 90^{\,\circ}\,  -\, \varphi }</latex>


<pomembno>
*Razmerju ohmske in induktivne upornosti oziroma '''tangensu''' izgubnega kota pravimo '''izgubni faktor''' tuljave ('''''d''''').
</pomembno>


<latex>d\, = \,\tan \delta \, =\, \frac{U_R}{U_L} \,= \,\frac{R}{X_L}</latex>


<pomembno>
*Čim '''manjši''' je '''izgubni faktor''' realne tuljave, tem bliže ''φ'' kotu 90 º, tem '''boljša''' je tuljava. 
*Obratno vrednost izgubnega faktorja tuljave imenujemo '''faktor kakovosti''' tuljave ('''''Q''''').
</pomembno>


<latex>Q \,=\, \frac{1}{d} \,=\, \frac{U_L}{U_R}\, =\, \frac{X_L}{R}</latex>


<pomembno>
*Faktor kakovosti realne tuljave '''''Q''''' pove, kolikokrat je '''induktivna upornost''' realne tuljave večja od '''ohmske''' upornosti navitja tuljave. 
*Kakovost realne zračne tuljave je '''premo sorazmerna''' s '''frekvenco'''<ref>če zanemarimo vpliv kožnega pojava in kapacitivnosti ovojev</ref> izmeničnega toka in '''induktivnostjo''' ter '''obratno sorazmerna''' z ohmsko '''upornostjo''' ovojev tuljave.
</pomembno>


'''Primer:'''

<primer>
1. Realna tuljava ima pri določeni induktivnosti in frekvenci induktivno upornost 100 Ω in ohmsko upornost navitja 10 Ω. Izračunaj impedanco, izgubni in fazni kot ter faktor kakovosti tuljave.|||

<latex>{Z_{\rm{t}}}\, =\, \sqrt {{R_{\rm{t}}}^2\, + \,{X_{L{\rm{t}}}}^2} \, =\, \sqrt {{{10}^2} \,+\, {{100}^2}}\,  =\, \sqrt {10100} \, =\, {\rm{100,5}}\,\Omega </latex>

<latex>\tan \delta \, =\, \frac{R}{X_L}\, =\, \frac{10}{100}\, = {\rm{0,1}} \,\,\,\,\,\Rightarrow \,\,\,\,\,\delta \, =\, {\rm{5,7}}^{\,\circ} \,\,\,\,\, \Rightarrow\,\,\,\,\, \varphi \, = \,90^{\,\circ}  \,-\, \delta \, =\, {\rm{84,3}}^{\,\circ} </latex>

<latex>Q\, = \,\frac{1}{d} \,=\, \frac{1}{\rm{0,1}}\, =\, 10</latex>

</primer>


<references />


{{Hierarchy footer}}