6.5 Uporaba napetostne resonance

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:35, 12. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 22:29, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki)
(One intermediate revision not shown)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, ..., torej tolikšne, kot so frekvence napetosti virov. Impedanco <latex>\underline Z(\omega_X)</latex> verige nihajnih krogov določa vsota	+	Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex> ..., torej tolikšne, kot so frekvence napetosti virov. Impedanco <latex>\underline Z(\omega_X)</latex> verige nihajnih krogov določa vsota
Vrstica 11:		Vrstica 11:
-	Od tod sledi, da je amplituda <latex>X</latex>-te napetosti na <latex>X</latex>-tem nihajnem krogu največja in praktično enaka amplitudi napetosti <latex>X</latex>-tega vira, amplitude ostalih delnih napetosti pa so od nje krepko manjše. Od tod sledi vloga, ki jo vrši vezje: vsak od nihajnih krogov izbere iz množice ponujenih napetosti zgolj tisto, na katere frekvenco je uglašen.	+	Od tod sledi, da je amplituda <latex>X</latex>-te napetosti na <latex>X</latex>-tem nihajnem krogu največja in praktično enaka amplitudi napetosti <latex>X</latex>-tega vira, amplitude ostalih delnih napetosti pa so od nje krepko manjše. Od tod sledi vloga, ki jo opravlja vezje: Vsak od nihajnih krogov izbere iz množice ponujenih napetosti zgolj tisto, na katere frekvenco je uglašen.
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Trenutna redakcija s časom 22:29, 7. junij 2010

Ena od možnih je, da na verigo virov iz prejšnjega primera priključimo več zaporedno vezanih vzporednih nihajnih krogov, katerih resonančne frekvence so , ..., torej tolikšne, kot so frekvence napetosti virov. Impedanco verige nihajnih krogov določa vsota

Če so frekvence virov tolikšne, da sta prva večja in prva manjša od izrazito izven intervala pasovne širine -tega nihajnega kroga, potem je impedanca verige nihajnih krogov približno enaka kar impedanci X-tega nihajnega kroga:

.

Od tod sledi, da je amplituda -te napetosti na -tem nihajnem krogu največja in praktično enaka amplitudi napetosti -tega vira, amplitude ostalih delnih napetosti pa so od nje krepko manjše. Od tod sledi vloga, ki jo opravlja vezje: Vsak od nihajnih krogov izbere iz množice ponujenih napetosti zgolj tisto, na katere frekvenco je uglašen.

6.4 Uporaba tokovne resonance

6.6 Druga nihajna vezja