5.1.1 Realni upor

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 22:15, 28. marec 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 14:56, 24. avgust 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
(8 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Lastnosti realnih uporov v izmeničnem krogu so odvisne od tehnološke izvedbe uporov. Med najbolj občutljive na izmenični tok so naviti '''žični''' upori za velike moči in '''spiralizirani'''<ref>Spiralo zarezana uporovno plast na cilindričnem keramičnem telesu upora</ref> plastni upori (slika 5.1.1 a in b). Taki upori imajo poleg ohmske upornosti tudi določeno '''induktivnost''', med ovoji uporovne žice pa tudi določeno '''kapacitivnost'''. Za take upore smemo narisati nadomestno vezavo, ki jo informativno prikazuje slika 5.1.1 c.	+	[[Image:eele_slika_5_1_1.svg|thumb|right|Slika 5.1.1: Nadomestna vezava realnega upora]]
-		+	Lastnosti realnih uporov v izmeničnem krogu so odvisne od tehnološke izvedbe uporov. Med najbolj občutljive na izmenični tok so naviti '''žični''' upori za velike moči in '''spiralizirani'''<ref>Spiralo zarezana uporovno plast na cilindričnem keramičnem telesu upora</ref> plastni upori (slika 5.1.1 a in b). Taki upori imajo poleg ohmske upornosti tudi določeno '''induktivnost''', med ovoji uporovne žice pa tudi določeno '''kapacitivnost'''. Za take upore smemo narisati nadomestno vezavo, ki jo informativno prikazuje slika 5.1.1.
-	Slika 5.1.1: Naviti žični upor a) spiralizirani plastni upor b) in nadomestna vezava realnega upora c)	+
Vrstica 15:		Vrstica 14:
-	Slika 5.1.2: Izvedbe nespiraliziranih plastnih uporov
		+	<references />
-
-
-
-	<references />
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Trenutna redakcija s časom 14:56, 24. avgust 2010

Lastnosti realnih uporov v izmeničnem krogu so odvisne od tehnološke izvedbe uporov. Med najbolj občutljive na izmenični tok so naviti žični upori za velike moči in spiralizirani^[1] plastni upori (slika 5.1.1 a in b). Taki upori imajo poleg ohmske upornosti tudi določeno induktivnost, med ovoji uporovne žice pa tudi določeno kapacitivnost. Za take upore smemo narisati nadomestno vezavo, ki jo informativno prikazuje slika 5.1.1.

Induktivnost in kapacitivnost sta neželeni lastnosti realnega upora, saj vplivata na fazni kot in tvorita impedanco upora, zato ju imenujemo parazitni lastnosti. Vpliv induktivnosti, predvsem navitega žičnega upora, moramo upoštevati že pri nekoliko višjih frekvencah, zato se žičnim uporom pri teh frekvencah izogibamo. Če pa jih zaradi potrebne nazivne moči moramo uporabiti, jih navijamo bifilarno^[2], s čimer kompenziramo induktivnost, ne pa tudi kapacitivnosti med ovoji.

Plastni spiralizirani upori imajo manjšo induktivnost in kapacitivnost in oboje lahko v večini primerov zanemarimo tudi pri nekoliko višjih frekvencah. Induktivnost in kapacitivnost nespiraliziranih plastnih uporov (slika 5.1.2) praviloma lahko zanemarimo tudi pri visokih frekvencah.

Opombe

1. ↑ Spiralo zarezana uporovno plast na cilindričnem keramičnem telesu upora
2. ↑ Ovoj ob ovoju v povratni smeri tako, da je v navitju tok nasprotnih smeri – izničene magnetne lastnosti toka

5.1 Realni upor, tuljava in kondenzator

5.1.2 Realna tuljava