Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(5 intermediate revisions not shown) | |||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
+ | <animacija>eele_animacija_018_tuljava_in_energija.swf|Energija v induktivnem izmeničnem krogu</animacija> | ||
[[Image:eele_slika_3_1_9.svg|thumb|right|Slika 3.1.9: Kazalčni in časovni diagram izmeničnega kroga z idealizirano tuljavo]] | [[Image:eele_slika_3_1_9.svg|thumb|right|Slika 3.1.9: Kazalčni in časovni diagram izmeničnega kroga z idealizirano tuljavo]] | ||
[[Image:eele_slika_3_1_14.svg|thumb|right|Slika 3.1.14: Časovni potek energije in moči v induktivnem izmeničnem krogu]] | [[Image:eele_slika_3_1_14.svg|thumb|right|Slika 3.1.14: Časovni potek energije in moči v induktivnem izmeničnem krogu]] | ||
- | + | [[Image:eele_foto_038.jpg|thumb|right|Fotografija 38]] | |
+ | [[Image:eele_foto_048.jpg|thumb|right|Fotografija 48]] | ||
+ | [[Image:eele_foto_049.jpg|thumb|right|Fotografija 49]] | ||
V izmeničnem krogu z induktivno upornostjo označujemo trenutno moč s ''q<sub>L</sub>''<ref>izg. ku, mala črka latinske abecede</ref>, določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka: | V izmeničnem krogu z induktivno upornostjo označujemo trenutno moč s ''q<sub>L</sub>''<ref>izg. ku, mala črka latinske abecede</ref>, določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka: | ||
Vrstica 39: | Vrstica 42: | ||
- | <latex>Q_L\,=\,U\,\cdot\,I_L|||( | + | <latex>Q_L\,=\,U\,\cdot\,I_L|||(var) ''U'' (V); ''I<sub>L</sub>'' (A)</latex> |
Vrstica 45: | Vrstica 48: | ||
- | <latex>Q_L\,=\,I_L^2\,\cdot\,X_L\,=\,\frac{U^2}{X_L}|||( | + | <latex>Q_L\,=\,I_L^2\,\cdot\,X_L\,=\,\frac{U^2}{X_L}|||(var)</latex> |
Trenutna redakcija s časom 19:22, 3. september 2010
V izmeničnem krogu z induktivno upornostjo označujemo trenutno moč s qL[1], določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka:
Iz časovnih potekov napetosti in toka (sl. 3.1.9) lahko z množenjem trenutnih vrednosti napetosti in toka dobimo časovni potek moči v induktivnem izmeničnem krogu (sl. 3.1.14).
Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri induktivni upornosti sinusno obliko z dvojno frekvenco[2] toka (napetosti).
Pozitivna površina, ki jo oklene krivulja moči v ¼ periode, predstavlja električno energijo, ki je v omenjeni četrtini periode pritekla iz generatorja in se nakopičila v ustvarjenem magnetnem polju[3] tuljave.
V četrtini periode z negativno površino pod krivuljo moči se v magnetnem polju tuljave nakopičena energija vrača v generator. V tem času deluje tuljava kot generator. Ker sta pozitivna in negativna površina enaki, se celotna energija, ki je v ¼ periode pri nastajanju magnetnega polja pritekla iz generatorja, v naslednji četrtini pri usihanju magnetnega polja v celoti vrne v generator.
- Tuljava ne pretvarja električne energije trajno v energije drugih oblik in ne omogoča njenega sproščanja iz električnega kroga.
- Energija se v induktivnem izmeničnem krogu brez učinka (jalovo), z dvojno frekvenco toka, le preliva iz generatorja v tuljavo in obratno. Imenujemo jo jalova energija.
Iz ugotovljenih razlogov imenujemo induktivno upornost jalova upornost, tok v induktivnem krogu jalovi tok in moč toka v induktivnem izmeničnem krogu jalova moč (QL).
- V primeru faznega kota φ = 90 ° je v izmeničnem krogu prisotna le jalova moč.
Efektivno moč jalovega toka računamo z efektivnimi vrednostmi napetosti in toka, trenutno in maksimalno moč pa s trenutnimi in maksimalnimi vrednostmi napetosti in toka.
ali tudi
Jalovo moč v induktivnem izmeničnem krogu merimo v varih[4]. Enoti za delovno in jalovo moč se fizikalno ne razlikujeta, v obeh primerih je to V • A, le zaradi razlikovanja moči ju imenujemo različno.
Opombe
- ↑ izg. ku, mala črka latinske abecede
- ↑
- ↑
- ↑ voltamper-reaktivni (reaktivni = s povratnim učinkom)
3.1.2.3 Odvisnost induktivne upornosti | 3.1.3 Izmenični krog z idealiziranim kondenzatorjem |