Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
(Nova stran z vsebino: V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah…) |
|||
| (One intermediate revision not shown) | |||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | + | [[Image:eele_slika_5_1_4.svg|thumb|right|Slika 5.1.4: Zračna tuljava (a),nadomestna vezava (b) kazalčni diagram (c) in trikotnik upornost zračne tuljave (d)]] | |
V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi '''kožni pojav'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 241</ref> v ovojih tuljave, manjša '''kapacitivnost''' med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem '''jalove''' energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo: | V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi '''kožni pojav'''<ref>Osnove elektrotehnike 1, str. 241</ref> v ovojih tuljave, manjša '''kapacitivnost''' med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem '''jalove''' energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo: | ||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
</pomembno> | </pomembno> | ||
| - | |||
| - | |||
Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave. | Glede na namen tuljave je '''ohmska upornost''' navitja in izguba energije '''neželena lastnost''' tuljave. | ||
Trenutna redakcija s časom 10:18, 24. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_5_1_4.svg", 1420);)
V realni tuljavi brez Fe jedra (npr. zračni tuljavi) imamo izgubo energije oziroma moči predvsem zaradi ohmske upornosti navitja. Te izgube sicer pri zelo visokih frekvencah nekoliko povečuje tudi kožni pojav[1] v ovojih tuljave, manjša kapacitivnost med ovoji pa izvor napetosti zaposluje še z manjšim deležem jalove energije. Oba navedena vpliva sta za splošno prakso zanemarljiva, zato lahko za izgubno moč tuljave zapišemo:
Glede na znano odvisnost ohmske upornosti vodnika navitja velja:
- Izgubna moč tuljave je premo sorazmerna s specifično upornostjo vodnika navitja ρ in dolžino vodnika l ter obratno sorazmerna s prerezom A vodnika navitja.
Isti tok realne tuljave premaguje induktivno in ohmsko upornost navitja. Po definiciji načina vezave elementov vemo, da sta v primeru skupnega toka elementa vezana zaporedno:
- Realna tuljava je v bistvu zaporedna vezava ohmske in induktivne upornosti navitja (sl. 5.1.4 b).
Glede na namen tuljave je ohmska upornost navitja in izguba energije neželena lastnost tuljave.
- Fazni kot, ki ga v izmeničnem krogu povzroča realna tuljava, je za kot δ manjši od 90 º.
- Odstopanje faznega kota realne tuljave od 90 º je posledica izgub energije v tuljavi, zato imenujemo kot δ izgubni kot.
- Razmerju ohmske in induktivne upornosti oziroma tangensu izgubnega kota pravimo izgubni faktor tuljave (d).
- Čim manjši je izgubni faktor realne tuljave, tem bliže φ kotu 90 º, tem boljša je tuljava.
- Obratno vrednost izgubnega faktorja tuljave imenujemo faktor kakovosti tuljave (Q).
- Faktor kakovosti realne tuljave Q pove, kolikokrat je induktivna upornost realne tuljave večja od ohmske upornosti navitja tuljave.
- Kakovost realne zračne tuljave je premo sorazmerna s frekvenco[2] izmeničnega toka in induktivnostjo ter obratno sorazmerna z ohmsko upornostjo ovojev tuljave.
Primer:
Primer:
1. Realna tuljava ima pri določeni induktivnosti in frekvenci induktivno upornost 100 Ω in ohmsko upornost navitja 10 Ω. Izračunaj impedanco, izgubni in fazni kot ter faktor kakovosti tuljave.
Opombe
 5.1.2 Realna tuljava
| 5.1.2.2 Realna tuljava s feromagnetnim jedrom
|
