Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno | + | Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno. Zaporedni nihajni krog naj vzbuja veriga napetostnih virov različnih frekvenc, <latex>f_A</latex>, <latex>f_B</latex>, <latex>f_C</latex> ... in enakih amplitud <latex>{U_{{\rm{g}}A{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}B{\rm{m}}}} = {U_{{\rm{g}}C{\rm{m}}}} = ... = {U_{\rm{m}}}</latex>. Kaj moremo reči o napetosti na uporu? Ker je vzbujevalcev več, je zančni tok enak vsoti harmoničnih tokov, ki jih določajo posamezni viri. Njihove amplitude sledijo iz enačbe: |
| - | <latex>\left| {\underline I (\omega _X )} \right| = \frac{ {U_{\mathrm{m} } } }{ {\sqrt {R^2 + \left( {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right)^2 } } }</latex>, <latex>\omega _X = 2\pi f_X </latex>, <latex>X = A,B,C,\,...</latex> | + | <latex>\left| {\underline I (\omega _X )} \right| = \frac{ {U_{\mathrm{m} } } }{ {\sqrt {R^2 + \left( {\omega _X L - 1/\omega _X C} \right)^2 } } }</latex>, <latex>\omega _X = 2\pi f_X </latex>, <latex>X = A,B,C,\,...</latex>. |
| - | + | Amplitude delnih napetosti na uporu pa iz enačbe: | |
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
| - | Imenovalec sporoča, da so amplitude delnih napetosti na uporu različne | + | Imenovalec sporoča, da so amplitude delnih napetosti na uporu različne. Največja je amplituda napetosti tiste frekvence, pri kateri ima imenovalec oziroma izraz |
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
| - | najmanjšo vrednost. Če je resonančna frekvenca nihajnega vezja izbrana tako, da je enaka ali vsaj blizu ene od frekvenc virov, in ima resonančni krog visoko kvaliteto (da so frekvence drugih virov že krepko izven njegove pasovne širine), potem je napetost na uporu enaka približno napetosti vira, katerega frekvenca je najbližja resonančni frekvenci nihajnega kroga. Od tod sledi opravilo, ki ga vezje | + | najmanjšo vrednost. Če je resonančna frekvenca nihajnega vezja izbrana tako, da je enaka ali vsaj blizu ene od frekvenc virov, in ima resonančni krog visoko kvaliteto (da so frekvence drugih virov že krepko izven njegove pasovne širine), potem je napetost na uporu enaka približno napetosti vira, katerega frekvenca je najbližja resonančni frekvenci nihajnega kroga. Od tod sledi opravilo, ki ga vezje opravlja: Nihajni krog iz množice ponujenih napetosti izpostavi na uporu tisto, na katere frekvenco je uglašen. Vezje torej izbira! Če bi bil kondenzator vrtljiv, nastavljive kapacitivnosti, potem bi mogli iz množice harmoničnih napetosti ojačiti ravno tisto, ki jo želimo. |
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} | ||
Trenutna redakcija s časom 22:28, 7. junij 2010
Možnih uporab je vsekakor več; oglejmo si vsaj eno. Zaporedni nihajni krog naj vzbuja veriga napetostnih virov različnih frekvenc,
Amplitude delnih napetosti na uporu pa iz enačbe:
Imenovalec sporoča, da so amplitude delnih napetosti na uporu različne. Največja je amplituda napetosti tiste frekvence, pri kateri ima imenovalec oziroma izraz
najmanjšo vrednost. Če je resonančna frekvenca nihajnega vezja izbrana tako, da je enaka ali vsaj blizu ene od frekvenc virov, in ima resonančni krog visoko kvaliteto (da so frekvence drugih virov že krepko izven njegove pasovne širine), potem je napetost na uporu enaka približno napetosti vira, katerega frekvenca je najbližja resonančni frekvenci nihajnega kroga. Od tod sledi opravilo, ki ga vezje opravlja: Nihajni krog iz množice ponujenih napetosti izpostavi na uporu tisto, na katere frekvenco je uglašen. Vezje torej izbira! Če bi bil kondenzator vrtljiv, nastavljive kapacitivnosti, potem bi mogli iz množice harmoničnih napetosti ojačiti ravno tisto, ki jo želimo.
 6.3 Vzporedni nihajni krog in napetostna resonanca
| 6.5 Uporaba napetostne resonance
|
