Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | [[Slika: | + | [[Slika:eele_slika_visji_071.svg|thumb|Slika 71: Napetostni <latex>L-C</latex> delilnik v vlogi tokovnega vira.]] |
| - | S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen <latex>L-C</latex> delilnik (slika | + | S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen <latex>L-C</latex> delilnik (slika 71). Vprašajmo se po kazalcu <latex>\underline I _{\mathrm{b}}</latex> toka skozi breme. Izhajamo iz tokovne enačbe spojišča: |
Trenutna redakcija s časom 18:29, 12. julij 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_visji_071.svg", 691);)
Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec zadnjega izraza enak ena, kar kazalec bremenskega toka še dodatno poenostavi. Dobimo:
Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna. V primeru odprtih sponk na bremenski strani bi bilo vezje v resnici napetostno vzbujan zaporedni nihajni krog, skozi katerega bi bil tok ekstremen, kar bi napetostni vir zagotovo uničilo.
 3.5 Prilagoditev
| 3.7 Transformator
|
