e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
 +
<animacija>eele_animacija_018_tuljava_in_energija.swf|Energija v induktivnem izmeničnem krogu</animacija>
[[Image:eele_slika_3_1_9.svg|thumb|right|Slika 3.1.9: Kazalčni in časovni diagram izmeničnega kroga z idealizirano tuljavo]]
[[Image:eele_slika_3_1_9.svg|thumb|right|Slika 3.1.9: Kazalčni in časovni diagram izmeničnega kroga z idealizirano tuljavo]]
[[Image:eele_slika_3_1_14.svg|thumb|right|Slika 3.1.14: Časovni potek energije in moči v induktivnem izmeničnem krogu]]
[[Image:eele_slika_3_1_14.svg|thumb|right|Slika 3.1.14: Časovni potek energije in moči v induktivnem izmeničnem krogu]]
-
[[Image:eele_foto_038.jpg|thumb|right|Fotografija 38]]  
+
[[Image:eele_foto_038.jpg|thumb|right|Fotografija 38]]
 +
[[Image:eele_foto_048.jpg|thumb|right|Fotografija 48]]
 +
[[Image:eele_foto_049.jpg|thumb|right|Fotografija 49]]
V izmeničnem krogu z induktivno upornostjo označujemo trenutno moč s ''q<sub>L</sub>''<ref>izg. ku, mala črka latinske abecede</ref>, določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka:
V izmeničnem krogu z induktivno upornostjo označujemo trenutno moč s ''q<sub>L</sub>''<ref>izg. ku, mala črka latinske abecede</ref>, določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka:

Trenutna redakcija s časom 19:22, 3. september 2010

Slika 3.1.9: Kazalčni in časovni diagram izmeničnega kroga z idealizirano tuljavo
Slika 3.1.14: Časovni potek energije in moči v induktivnem izmeničnem krogu
Fotografija 38
Fotografija 48
Fotografija 49

V izmeničnem krogu z induktivno upornostjo označujemo trenutno moč s qL[1], določena pa je s produktom trenutnih vrednosti napetosti in toka:



Iz časovnih potekov napetosti in toka (sl. 3.1.9) lahko z množenjem trenutnih vrednosti napetosti in toka dobimo časovni potek moči v induktivnem izmeničnem krogu (sl. 3.1.14).


Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri induktivni upornosti sinusno obliko z dvojno frekvenco[2] toka (napetosti).


Pozitivna površina, ki jo oklene krivulja moči v ¼ periode, predstavlja električno energijo, ki je v omenjeni četrtini periode pritekla iz generatorja in se nakopičila v ustvarjenem magnetnem polju[3] tuljave.


V četrtini periode z negativno površino pod krivuljo moči se v magnetnem polju tuljave nakopičena energija vrača v generator. V tem času deluje tuljava kot generator. Ker sta pozitivna in negativna površina enaki, se celotna energija, ki je v ¼ periode pri nastajanju magnetnega polja pritekla iz generatorja, v naslednji četrtini pri usihanju magnetnega polja v celoti vrne v generator.


  • Tuljava ne pretvarja električne energije trajno v energije drugih oblik in ne omogoča njenega sproščanja iz električnega kroga.
  • Energija se v induktivnem izmeničnem krogu brez učinka (jalovo), z dvojno frekvenco toka, le preliva iz generatorja v tuljavo in obratno. Imenujemo jo jalova energija.


Iz ugotovljenih razlogov imenujemo induktivno upornost jalova upornost, tok v induktivnem krogu jalovi tok in moč toka v induktivnem izmeničnem krogu jalova moč (QL).


  • V primeru faznega kota φ = 90 ° je v izmeničnem krogu prisotna le jalova moč.


Efektivno moč jalovega toka računamo z efektivnimi vrednostmi napetosti in toka, trenutno in maksimalno moč pa s trenutnimi in maksimalnimi vrednostmi napetosti in toka.



ali tudi



Jalovo moč v induktivnem izmeničnem krogu merimo v varih[4]. Enoti za delovno in jalovo moč se fizikalno ne razlikujeta, v obeh primerih je to V • A, le zaradi razlikovanja moči ju imenujemo različno.


Opombe

  1. izg. ku, mala črka latinske abecede
  2. , OE1, str. 245
  3. voltamper-reaktivni (reaktivni = s povratnim učinkom)




3.1.2.3 Odvisnost induktivne upornosti 3.1.3 Izmenični krog z idealiziranim kondenzatorjem

Osebna orodja