Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
[[Image:eele_slika_1_31_1.svg|thumb|right|Slika 1.31: Sinusne količine različnih frekvenc]] | [[Image:eele_slika_1_31_1.svg|thumb|right|Slika 1.31: Sinusne količine različnih frekvenc]] | ||
[[Image:eele_slika_1_31_2.svg|thumb|right|Slika 1.31: Žagasta oblika izmenične količine]] | [[Image:eele_slika_1_31_2.svg|thumb|right|Slika 1.31: Žagasta oblika izmenične količine]] | ||
| - | + | [[Image:eele_foto_056.jpg|thumb|right|Fotografija 56]] | |
Podobno kot v enosmernih krogih imamo tudi v izmeničnih krogih opraviti s '''sestavljenimi''' električnimi krogi in v njih z '''napetostnimi zankami''' in '''tokovnimi vozlišči''' (slika 1.28). | Podobno kot v enosmernih krogih imamo tudi v izmeničnih krogih opraviti s '''sestavljenimi''' električnimi krogi in v njih z '''napetostnimi zankami''' in '''tokovnimi vozlišči''' (slika 1.28). | ||
Trenutna redakcija s časom 12:20, 24. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_28.svg", 838);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_29.svg", 981);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_30.svg", 973);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_31_1.svg", 811);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_31_2.svg", 828);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_056.jpg", 1200);)
Podobno kot v enosmernih krogih imamo tudi v izmeničnih krogih opraviti s sestavljenimi električnimi krogi in v njih z napetostnimi zankami in tokovnimi vozlišči (slika 1.28).
Na področju elektroenergetike so to npr. vzporedne vezave generatorjev elektrarn (slika 1.28 a). Elektroenergetske in elektronske naprave na izmenični tok pa tako in tako vsebujejo električna vezja z množico napetostnih zank in tokovnih vozlišč (slika 1.28 b).
Vsi osnovni zakoni elektrotehnike, ki smo jih spoznali pri obravnavi enosmernih električnih količin, veljajo tudi za trenutne in efektivne vrednosti sinusnih količin. Zato velja:
- Zakon napetostne zanke in tokovnega vozlišča velja tudi za trenutne in efektivne vrednosti izmeničnih količin.
Za vezave na sliki 1.27 lahko zato zapišemo za trenutne vrednosti:
V energetiki in elektroniki se bomo srečavali s seštevanjem in odštevanjem izmeničnih količin predvsem enakih, v določenih primerih pa tudi različnih frekvenc in faz. Oglejmo si nekaj primerov:
Poskus 1.5.1:
Od programsko ustrezno opremljenega osebnega računalnika »zahtevajmo«, naj izriše časovne poteke izmeničnih količin sinusne oblike na način, kot je to podano na sl. 1.29, 1.30 in 1.31. Z nekoliko truda si lahko pomagamo tudi s programom excel.
Iz dobljene slike 1.29 ugotavljamo:
- Trenutna vrednost vsote izmeničnih količin je enaka vsoti trenutnih vrednosti izmeničnih količin.
- Časovni potek vsote sinusnih količin, ki sta v fazi, ima sinusno obliko in je v fazi s količinama, ki ju seštevamo.
- V kazalčnem diagramu je kazalec vsote takih količin enak aritmetični vsoti kazalcev količin, ki ju seštevamo.
Podobno lahko sklepamo na osnovi slike 1.30:
- Časovni potek vsote sinusnih količin enakih frekvenc, ki nista v fazi, ima tudi sinusno obliko, ni pa v fazi z nobeno od količin, ki ju seštevamo.
- V kazalčnem diagramu je kazalec vsote takih količin enak geometrični vsoti kazalcev količin, ki ju seštevamo.
- Maksimalna vrednost vsote sinusnih količin, ki nista v fazi, je manjša od maksimalne vrednosti vsote enakih količin, ki sta v fazi.
Iz slike 1.31 pa sklepamo:
- Časovni potek vsote sinusnih količin različnih frekvenc je periodična izmenična količina nesinusne oblike.
Za ta primer ne moremo narisati kazalčnega diagrama, saj v njem lahko prikažemo le sinusne količine enakih frekvenc.
Že iz teh primerov je razvidno, da so lahko dogajanja v izmeničnih krogih zelo dinamična in pestra.
 1.5 Fazni premik in fazni kot
| 2 Merjenje izmeničnih električnih količin
|
