Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
| - | |||
| - | |||
Elektromotor po vklopu zaradi vztrajnosti rotorja in obremenitve doseže nazivno število vrtljajev šele po določenem času. Podobno je s speljevanjem na primer avtomobila ali vlaka in v vseh treh primerih tudi ustavljanje ni izvedljivo kar v trenutku. | Elektromotor po vklopu zaradi vztrajnosti rotorja in obremenitve doseže nazivno število vrtljajev šele po določenem času. Podobno je s speljevanjem na primer avtomobila ali vlaka in v vseh treh primerih tudi ustavljanje ni izvedljivo kar v trenutku. | ||
| Vrstica 19: | Vrstica 17: | ||
Slika 6.1: Časovni potek števila vrtljajev po vklopu in izklopu elektromotorja | Slika 6.1: Časovni potek števila vrtljajev po vklopu in izklopu elektromotorja | ||
| - | + | [[Image:eele_slika_6_1.svg|thumb|right|Slika 6.1: Časovni potek števila vrtljajev po vklopu in izklopu elektromotorja]] | |
<pomembno> | <pomembno> | ||
Redakcija: 15:13, 5. maj 2010
Elektromotor po vklopu zaradi vztrajnosti rotorja in obremenitve doseže nazivno število vrtljajev šele po določenem času. Podobno je s speljevanjem na primer avtomobila ali vlaka in v vseh treh primerih tudi ustavljanje ni izvedljivo kar v trenutku.
V navedenih in podobnih primerih imamo opraviti s spremembami oblike in velikosti energije, torej energijskega stanja telesa ali naprave.
- Za spremembo energijskega stanja je potreben določen čas.
Spremembe energijskih stanj so rezultat spreminjanja fizikalnih količin, kot so na primer hitrost gibanja, vrtenja, temperature, pritiska in podobno, v elektrotehniki pa predvsem naelektrenosti, magnetnih polj, toka ...
Približni časovni potek števila vrtljajev elektromotorja po vklopu in izklopu prikazuje slika 6.1, časovni poteki drugih količin pa imajo pri spreminjanju energijskih stanj podobno obliko.
Slika 6.1: Časovni potek števila vrtljajev po vklopu in izklopu elektromotorja
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_6_1.svg", 1066);)
- Stanje fizikalne količine, ki se ne spreminja, imenujemo stacionarno stanje.
- Pojave, ki spremljajo prehod fizikalne količine iz enega stacionarnega stanja v drugo, imenujemo prehodni pojavi.
- Vrednosti fizikalne količine na začetku in koncu prehodnega pojava imenujemo začetne in končne ali tudi robne vrednosti količine v prehodnem pojavu.
Prehodna pojava, ki ju kaže slika 6.1, sta pojava postopnega spreminjanja števila vrtljajev po vklopu in izklopu motorja, stacionarni stanji prehodnih pojavov pa sta n = 0 in n = nn.
Prehodni pojavi v elektrotehniki so pojavi, ki spremljajo spreminjanje predvsem energije električnih in magnetnih polj. S primeri le-teh se najpreprosteje seznanimo v krogih z upori, kondenzatorji in tuljavami.
Podpoglavja:
- 6.1 Prehodni pojavi v krogu z uporom in kondenzatorjem
- 6.2 Prehodni pojavi v krogih z uporom in tuljavo
 5.3.2 Realni transformator z obremenitvijo
| 6.1 Prehodni pojavi v krogu z uporom in kondenzatorjem
|
