Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (- prestavitev "Tokovni generator" na Tokovni generator) |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:OET2_a_poglavje_55_slika_06.svg|thumb|Napetostni <latex>L-C</latex> delilnik v vlogi tokovnega vira.]] | [[Slika:OET2_a_poglavje_55_slika_06.svg|thumb|Napetostni <latex>L-C</latex> delilnik v vlogi tokovnega vira.]] | ||
| - | S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen <latex>L-C</latex> delilnik (slika 6). Vprašajmo se po kazalcu <latex>\underline I _{\mathrm{b}}</latex> toka skozi breme | + | S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen <latex>L-C</latex> delilnik (slika 6). Vprašajmo se po kazalcu <latex>\underline I _{\mathrm{b}}</latex> toka skozi breme. Izhajamo iz tokovne enačbe spojišča: |
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
| - | Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec | + | Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec zadnjega izraza enak ena, kar kazalec bremenskega toka še dodatno poenostavi. Dobimo: |
| Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
| - | Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna | + | Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna. V primeru odprtih sponk na bremenski strani bi bilo vezje v resnici napetostno vzbujan zaporedni nihajni krog, skozi katerega bi bil tok ekstremen, kar bi napetostni vir zagotovo uničilo. |
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} | ||
Redakcija: 08:41, 8. junij 2010
Slika:OET2 a poglavje 55 slika 06.svg
Napetostni 
delilnik v vlogi tokovnega vira.
Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec zadnjega izraza enak ena, kar kazalec bremenskega toka še dodatno poenostavi. Dobimo:
Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna. V primeru odprtih sponk na bremenski strani bi bilo vezje v resnici napetostno vzbujan zaporedni nihajni krog, skozi katerega bi bil tok ekstremen, kar bi napetostni vir zagotovo uničilo.
 3.5 Prilagoditev
| 3.7 Transformator
|
