Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Slika 39: Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.
Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci
impedanco
(slika 39). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij:
in
in
Brž ko bi bila krožna frekvenca vzbujanja neka druga, bi se spremenila tako impedanca bremena kot tudi elementi nadomestnih vezij.
Zgled 4
Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij. ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot
= –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena:
Pri zaporedni vezavi upora in kondenzatorja izhajamo iz impedance:
pri vzporedni vezavi pa iz admitance bremena:
in
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_visji_039.svg", 600);)
2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc
