Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Spremenjeno polnilno vezje vzbuja realen tokovni vir (slika 101). Pred vklopom stikala ob t0 = 0 s naj bo kondenzator prazen. Nadaljujemo takole. Zunanji in notranji upor združimo v nadomestnega z upornostjo
![](/wiki/latex_enacbe/398d451513bfff7f3d77230551a7cd42.gif)
Tokovnemu viru s tokom Ig in vzporednemu uporu z upornostjo R1 priredimo realen napetostni vir, tvorita ga idealni vir z napetostjo R1Ig in zaporedni upor z upornostjo R1, torej vezje, ki je (skupaj s kondenzatorjem) enako prvotnemu polnilnemu vezju. Če je pa tako, smemo od tam prepisati tudi rešitev:
![](/wiki/latex_enacbe/02dac8a3542c8338b7d55b5e0fe798bd.gif)
Iz nje prepoznavamo vlogo upornosti R oziroma upora, ki je v izhodiščnem vezju vzporeden h kondenzatorju (da določa končno napetost kondenzatorja, h kateri se eksponentno približuje), pridobimo pa lahko tudi rešitve za druge količine v prvotnem polnilnem vezju, in sicer:
![](/wiki/latex_enacbe/babadc4676a1c7516af4ea941805baa7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/20fec458b3c7404ab20067cabf1882b1.gif)
Tik po vklopu je tok skozi stikalo enak Ig, po nekaj časovnih konstantah pa se ustali na vrednosti, ki jo določa delilnik uporov upornosti R in Rnot. Brž, ko bi stikalo ob nekem poznejšem času izklopili, bi se kondenzator izpraznil skozi njemu vzporeden upor.
![]() | 5.9 Praznjenje kondenzatorja![]() |