e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Skoči na: navigacija, iskanje
Slika 104: Tuljavino polnilno in praznilno vezje.
Slika 105: Napetosti na elementih sta si nasprotni; nenarisani tok skozi tuljavo je sorazmeren napetosti
.

Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 104). Ob t0 = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo polni s časovno konstanto τ12 = L / (R1 + R2), z drugim stikalom pa v trenutku t1 s kratkostičenjem vzpostavimo dva ločena tokokroga: v levem določata tok vir in prvi upor, v desnem tokokrogu pa se odvija praznjenje tuljave.


Naj ima tok tuljave ob času t1 vrednost I1. Enačba druge zanke je naslednja:



Zadnjo enačbo odvajajmo, dobimo enačbo za napetost in časovno konstanto:



Možna rešitev za napetost na tuljavi je:



Tik po vklopu drugega stikala ima tok skozi tuljavo vrednost I1, kar da:




Napetost tuljave določa funkcija



Napetost na drugem uporu in tok ob praznjenju tuljave sta (slika 105):



Po nekaj časovnih konstantah se tuljava izprazni, akumulirana energija se v celoti pretvori v toploto v drugem uporu in brez nevšečnih iskrenj lahko izklopimo obe stikali, tuljava je pripravljena za nov vklop. Zanimiv je morda še tok skozi drugo stikalo:


.



5.11 Izklop tuljave 6 Resonančni pojavi (višji nivo)

Osebna orodja