Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_3.svg", 857);)
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_1_4.svg", 801);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_050.jpg", 1200);)
Sinusna[1] oblika izmenične napetosti in toka (sl. 1.4) ima določene ugodne lastnosti, ki jih nesinusne oblike (sl. 1.3 b in c) nimajo:
- Izmenična napetost in tok sinusne oblike ohranita obliko ne glede na značilnosti elementov električnega kroga (ohmska upornost R, kapacitivnost C ali induktivnost L).
- Delovanje in zgradba električnih naprav s sinusnim izmeničnim tokom sta relativno enostavna.
- Merjenje in računanje s sinusno obliko izmenične napetosti in toka je med vsemi drugimi oblikami najbolj enostavno.
Sinusna izmenična napetost in tok zaradi navedenih lastnosti še posebej domujeta v elektroenergetiki (sl. 1.6). Krajše jima rečemo kar sinusna napetost in sinusni tok, slednjega pa pogosto označimo s kratico »AC[2]«.
Električne količine s povsem poljubno obliko časovnega poteka za elektrotehniko niso posebej zanimive. Z njimi, praviloma, ne znamo računati, težje jih je meriti, za delovanje naprav pa so praktično neuporabne. V nadaljevanju se bomo zato usmerili na obravnavo predvsem sinusnih količin, le informativno in primerjalno pa bomo navedli tudi nekatere periodične nesinusne oblike.
Opombe
 1.1.1 Pojem in oblike časovnih potekov
| 1.1.3 Osnovne značilnosti izmeničnih količin
|
