1.1.2 Efektivna vrednost periodične funkcije

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)

Skoči na: navigacija, iskanje

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Slika:OET2 a poglavje 04 slika 05.svg

Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.

Moč v uporu,

, energija v kondenzatorju,

, in energija v tuljavi,

, so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju efektivna vrednost

toka

in efektivna vrednost

napetosti

. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka

tale izraz:

Zgled 3.

Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas

trajanje impulza jakosti

,

pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka! ⇒ Perioda

. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj

in

. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo:

Primer! Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)² · 20 Ω = 45 W.