4.3 Dielektrične izgube

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 06:29, 15. april 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) Novejše urejanje →

---

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010

Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo; za poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih dielektričnih izgub. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov); ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se s uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.

4.2 Realna tuljava (višji nivo)

4.4 Kožni pojav