Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
m (1 revision) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''<sub>0</sub> čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim: | V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''<sub>0</sub> čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim: | ||
- | za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''i''(''t''<sub>0</sub> - 0) | + | za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''i''(''t''<sub>0</sub> - 0), |
- | za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''u''(''t''<sub>0</sub> - 0) | + | za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''u''(''t''<sub>0</sub> - 0). |
Simbolična zapisa »''t''<sub>0</sub> - 0« in »''t''<sub>0</sub> + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala. | Simbolična zapisa »''t''<sub>0</sub> - 0« in »''t''<sub>0</sub> + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala. | ||
Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju. | Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju. | ||
- | |||
- | |||
- | |||
Trenutna redakcija s časom 09:20, 8. junij 2010
V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je t0 čas preklopa stikala S, potem velja dvoje: da je vrednost toka i skozi tuljavo tik po t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti u na kondenzatorju tik po času t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim:
za tok i tuljave velja: i(t0 + 0) = i(t0 - 0),
za napetost u kondenzatorja velja: u(t0 + 0) = u(t0 - 0).
Simbolična zapisa »t0 - 0« in »t0 + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.
Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji infinitezimalnega računa: to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«[1]. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.
Opombe
- ↑ Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.
5.1 Električno vezje v prehodnem stanju | 5.3 Odvod funkcije |