e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_04_slika_05.svg|thumb|Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_005.svg|thumb|Slika 5: Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.]]
Moč v uporu, <latex>Ri^2 = Gu^2</latex>, energija v kondenzatorju, <latex>Cu^2/2</latex> in energija v tuljavi, <latex>Li^2/2</latex> so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju ''efektivna vrednost'' <latex>I_{ {\mathrm{ef}</latex> toka <latex>i</latex> in ''efektivna vrednost'' <latex>U_{ {\mathrm{ef}</latex> napetosti <latex>u</latex>. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka <latex>i</latex> tale izraz:  
Moč v uporu, <latex>Ri^2 = Gu^2</latex>, energija v kondenzatorju, <latex>Cu^2/2</latex> in energija v tuljavi, <latex>Li^2/2</latex> so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju ''efektivna vrednost'' <latex>I_{ {\mathrm{ef}</latex> toka <latex>i</latex> in ''efektivna vrednost'' <latex>U_{ {\mathrm{ef}</latex> napetosti <latex>u</latex>. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka <latex>i</latex> tale izraz:  

Trenutna redakcija s časom 15:47, 12. julij 2010

Slika 5: Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.
Moč v uporu,
, energija v kondenzatorju,
in energija v tuljavi,
so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju efektivna vrednost
toka
in efektivna vrednost
napetosti
. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka
tale izraz:



Zgled 3

Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas
trajanje impulza jakosti
,
pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka. ⇒ Perioda
. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj
in
. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo:



Primer: Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)2 · 20 Ω = 45 W.


Podpoglavja:


1.1.1.1 Srednja vrednost harmonične funkcije 1.1.2.1 Efektivna vrednost harmonične funkcije

Osebna orodja