3.5 Prilagoditev

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 18:28, 12. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
(One intermediate revision not shown)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_048.svg‎|thumb|Slika 48: Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_049.svg‎|thumb|Slika 49: Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
-	Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju: kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.	+	Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.
-	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna? Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:	+	In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:
Vrstica 22:		Vrstica 22:
-	Izraz spominja na enosmerno vezje: kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:	+	Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:
Vrstica 28:		Vrstica 28:
-	Odgovor je tu: delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.	+	Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.
Vrstica 43:		Vrstica 43:
-	Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 6).	+	Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Trenutna redakcija s časom 18:28, 12. julij 2010

Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.

In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec , in pasivnega dvopola, katerega impedanca ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca bremena, da bo delovna moč v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:

Amplitudo toka določa kvocient amplitude napetosti neodvisnega vira in absolutne vrednosti vsote notranje impedance in impedance bremena:

Naša naloga je najti takšna in , da bo moč maksimalna. Imenovalec ulomka bo kar najmanjši, aktivna moč pa kar največja, ko bo vsota reaktanc bremena in notranjega elementa enaka nič; to je

pri je

Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; in notranjo upornostjo priključili breme z upornostjo in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:

Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme prilagojeno na realen harmonični vir.

V primeru prilagoditve je kazalec toka skozi breme sofazen s kazalcem napetosti vira in tudi izraz za maksimalno moč v bremenu je sila preprost:

Zanimiva sta tudi kazalca napetosti na notranjem elementu in na bremenu:

in

Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).

3.4 Tokovni delilnik

3.6 Tokovni generator